1. Oblika dogodka glede na deležnike na primeru mednarodne konference podimIva Rat, 2025, magistrsko delo Opis: Pisno delo se osredotoča na celovito analizo organizacije dogodkov, pri čemer podrobno obravnava ključne elemente, ki vplivajo na njihovo izvedbo in uspešnost. Med temi so razvoj industrije skozi čas, različne vrste in oblike izvedbe dogodkov (v živo, spletni in hibridni dogodki) ter gradniki, kot so ciljne javnosti, ključni kazalniki uspeha, finančne komponente, izbira lokacije in učinkovita komunikacija.
Poseben poudarek je namenjen vplivu družbenih sprememb, ki so v zadnjih letih močno zaznamovale industrijo dogodkov. Obravnavane so demografske in ekonomske spremembe, digitalizacija in uvajanje novih tehnologij ter izredne situacije, kot so naravne nesreče in pandemije. Slednje so še posebej izpostavile potrebo po prilagoditvi organizacijskih pristopov, kar je preoblikovalo tradicionalne modele dogodkov in prineslo inovativne rešitve za zagotavljanje nadaljnje rasti in uspešnosti industrije.
Naloga se osredotoča na primer mednarodne konference Podim, največje konference, namenjene startup ekosistemu v regiji. Na primeru mednarodne konference Podim osvetljujemo ključne vidike organizacije dogodka in ga podrobneje analiziramo skozi perspektivo treh ključnih deležnikov: organizatorja, poslovnega partnerja in udeleženca. Raziskava ponuja vpogled v kompleksnost organizacije dogodkov ter njihovo prilagoditev sodobnim izzivom in potrebam različnih ciljnih skupin.
Ključne besede: dogodek, oblika dogodka, deležniki, ključni kazalniki uspeha, konferenca
Objavljeno v DKUM: 03.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (2,03 MB) |
2. Vplivi motoriziranega prometa na okolje v času trajnostnega dogodka: primer FIS Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih Planica 2023 : diplomsko deloJan Prelc, 2023, diplomsko delo Opis: Trajnostni športni dogodki so del družbene in gospodarske trajnosti, ki vplivajo na zmanjšanje
emisij v okolju. Netrajnostne oblike mobilnosti, kot so vozila na fosilna goriva, prispevajo k
onesnaženosti narave. Planica slovi po smučarskih poletih in gostovanje trajnostnega
športnega dogodka v njej ima več pozitivnih vplivov na mobilnost in okolje. Organizacijski
Komite Planica udeležence spodbuja k uporabi alternativnim oblikam prevoza, kot so javni
prevoz, hoja ali deljenje prevoza. S tem poskušajo zmanjšati število osebnih vozil na cesti,
prometne zastoje in emisije. V soboto, 1. 4. 2023, so obiskovalci z vozili, vključno s tehničnim
osebjem v treh urah pridelali 58,32 t emisij. Z namenom po zmanjšanju izpustov toplogrednih
plinov v dolini, ki leži tik ob Triglavskem narodnem parku smo pripravili štiri variante prometnih
ureditev, ki bi lahko pripomogle k čistejšemu okolju. S pomočjo programskih orodij Vissim in
Enviver smo izdelali prometni model in preko analize ugotovimo, da bi bila najboljša sedanja
rešitev za zajezitev emisij varianta C z avtobusi, brez osebnih vozil. Dolgoročno gledano pa
električni avtomobili ter avtobusi, ki naj bi bili 50 % na električni pogon. S prehodom z dizelskih
na električne avtobuse želimo v Sloveniji zmanjšati izpuste toplogrednih plinov
Ključne besede: trajnostni dogodek, mobilnost, emisije, okolje, simulacija
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,76 MB) |
3. Management poslovnih ter privatnih dogodkovAlin Klančnik, 2022, diplomsko delo Opis: Vsak od nas se je v svojem življenju že vsaj enkrat udeležil dogodka, ki nam bo za vedno ostal nekje v mislih in nas spominjal na lep dogodek. Pa naj bo to zaradi njegove lokacije, okrasitve, posebnih aktivnosti, pogostitve s hrano in pijačo, glasbe ali česa popolnoma drugega. Ne zavedamo pa se, da za vsako od teh lastnosti stoji velik sistem ljudi, nabavnih in distribucijskih kanalov, tehničnega, tržnega in kreativnega znanja, katerih delovanje literatura označuje s pojmom management dogodkov oziroma »Event management«. Človek že od nekdaj teži k temu, da poudari in na poseben način zaznamuje najpomembnejše dogodke svojega življenja, npr.: rojstvo, smrt, poroko, spremembo družbenega stanu, napredek, menjavo letnih časov in podobno. Svet prireditvenega turizma in managementa dogodkov pa danes zajema širok spekter načrtovanih poslovnih, političnih, komercialnih, športnih, kulturnih, dobrodelnih in privatnih dogodkov. Zraven toliko posebnih vrst dogodkov se zdi, da se vsak teden pojavljajo novi. Njihova posebna privlačnost pa delno izhaja iz omejenega trajanja in prirojene edinstvenosti vsakega dogodka. Sama se v diplomski nalogi zraven osnovne opredelitve dogodkov, njihovega opravljanja ter opisa dela in spretnosti managerja, podrobneje osredotočam na raziskavo področja in primerjavo poslovnih in privatnih dogodkov, s podrobnejšim vpogledom na primere konferenc in porok. Ob tem je skozi celotno delo možno zaslediti še obravnavanje vpliva vpeljave tehnologije v proces organizacije dogodkov kot podporne storitve, ki danes predstavlja vedno večji segment same dejavnosti. Analiza organizacije dogodkov temelji na intervjujih z dvema uspešnima slovenskima managerkama organizacije dogodkov, ki nudita vpogled v prakso poslovanja na tem področju. Na podlagi obravnavane teorije in opravljenih intervjujev lahko zato ugotovim, da je za uspeh dogodka potrebna dobra in podrobna organizacija, ki zajema časovne okvirje, finančno upravljanje in doseganje ciljev ter mnoge druge dejavnosti.
Ključne besede: management dogodkov, poslovni dogodek, privatni dogodek, organizacija porok, organizacija konferenc
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 698; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,43 MB) |
4. Razvoj dogodkovno vodene arhitekture : diplomsko deloRobert Cveček, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava predstavitev razvoja programske opreme, ki temelji na principu dogodkov. Predstavljene so možne tehnologije, z njihovimi prednostmi in slabostmi, ter posamezni moduli arhitekture. Na koncu sledi implementacija arhitekture v poslovnem okolju ter naše ugotovitve, kako je implementacija te tehnologije pripomogla podjetju.
Ključne besede: dogodek, dogodkovno vodena arhitektura, posrednik dogodkov, proizvajalec dogodkov, potrošnik dogodkov
Objavljeno v DKUM: 17.03.2022; Ogledov: 1310; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,86 MB) |
5. Govorna zmožnost in pojav asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloSimona Črešnjovnjak, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Govorna zmožnost in pojav asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah v drugem starostnem obdobju bomo v teoretičnem delu obravnavali otrokov razvoj in pomen govora, vlogo staršev in vzgojiteljev pri otrokovem govoru ter pri tem tudi kako govor pri otroku spodbujamo. Govorili bomo o branju ter njegovem pomenu, o tem, kaj in kako brati otroku. Del teoretičnega dela naloge pa se bomo osredotočili tudi na otrokovo besedišče, rabo knjižnega jezika in narečja ob pripovedovanju ob sličicah. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bilo ugotoviti razvoj besedišča (število besed, povedi, samostalnikov, glagolov, pridevnikov), rabe narečja v pripovedovanju in rabe asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah, predšolskih otrok, starih 5-6 let. Otrokom smo v prvem in drugem preverjanju ponudili enako slikovno gradivo, vrstni red le teh pa si je otrok izbral sam. časovni razpon prvega in drugega preverjanja je bil en mesec, med tem, pa smo otrokom ponudili različne dejavnosti, katere so se navezovale na temo Bled.
Ključne besede: predšolski otrok, pripovedovanje, govorna zmožnost, zgodba ob slikah, asociativni dogodek
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 861; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,36 MB) |
6. Prireditev kot orodje poslovnega komuniciranjaTadeja Sobočan, 2021, diplomsko delo Opis: Prireditve se pojavljajo v obliki orodja poslovnega komuniciranja, ki je ključno za obstoj organizacij. Komuniciranje v organizacijah in tudi v družabnem življenju poteka neprekinjeno, česar se pogosto ne zavedamo. Prireditve izvajamo z namenom informiranja o nečem, z namenom obeleževanja pomembnih dogodkov.
Prvi del diplomskega dela se nanaša na širitev in poglobitev znanja o poslovnem komuniciranju in prireditvah. Skozi širok nabor literature in virov različnih avtorjev in strokovnjakov bomo opredelili poslovno komuniciranje in njegov pomen. Poglavje se nadaljuje z opredelitvijo prireditev, pomenom prirejanja prireditev, uporabo poslovnega komuniciranja pri prireditvah, klasifikacijo prireditev in načrtovanjem ter izvedbo prireditev. V empiričnem delu bomo na praktičnem primeru opisali načrtovanje in izvajanje prireditve Dan čebule, ki se je odvijala na kmetiji Sobočan in je bila organizirana skupaj s poslovnimi partnerji. Predstavljeni bodo načrtovanje in izvedba prireditve Dneva čebule ter analiza prireditve s predlogi za izboljšavo.
Ključne besede: komuniciranje, poslovno komuniciranje, prireditev, dogodek, organizacija prireditev.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1207; Prenosov: 171
Celotno besedilo (675,88 KB) |
7. Organizacija spletnega dogodka na primeru Virtual International Simulation Conference 2021Nuša Viher, 2021, magistrsko delo Opis: Industrija dogodkov je bila pa še posebej prizadeta med časom epidemije Covid-19. V nekaterih primerih so organizacije bile primorane celotno poslovanje ali del poslovanja prilagoditi in prenesti v virtualni svet, kar za zaposlene in udeležence predstavljalo nov izziv. Eden izmed izzivov letošnjega leta je bila tudi organizacija konference z imenom International Simulation Conference, ki je prvič potekala v virtualnem svetu. V tej magistrski nalogi se posvečam predstavitvi in opisu izgradnje načrta za organizacijo virtualne konference, skupaj z kritično oceno izvedbe in predlogi za izboljšave.
Ključne besede: poslovni dogodek, management dogodkov, spletni dogodek, konferenca
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 886; Prenosov: 117
Celotno besedilo (3,12 MB) |
8. KOMUNICIRANJE S STROKOVNIMI JAVNOSTMI: PRIMER KONFERENCE EUROBANKINGStaša Perkuš, 2009, diplomsko delo Opis: Običajno se ne zavedamo pomena, ki ga ima komuniciranje v vsakdanjem družbenem in pa tudi v gospodarskem življenju, saj je tako razširjeno in integrirano v naše življenje, da je samo po sebi umevno.
Pomembno je, da organizacije strateško in organizirano upravljajo odnose s skupinami v okolju in da se zavedajo, da lahko le tako preživijo v okolju drugih organizacij, saj je vedno bolj občutiti tudi pritiske konkurence. Naloga odnosov z javnostmi je razvoj vzajemno koristnih odnosov med organizacijo in njenimi javnostmi, do njih morajo čutiti odgovornost. Ta naj se kaže v odgovornem ravnanju in komuniciranju do zaposlenih, s pomočjo katerih soustvarjajo, do trga, na katerem nastopajo, do lastnikov kapitala, s katerim upravljajo, do naravnega okolja, na katerega vplivajo s svojim delovanjem, in do družbe, ki jim daje dovoljenje za delovanje. Če se bo organizacija vsega tega zavedala in tako tudi ravnala, potem sta ugled in nenazadnje povečan profit za njo dodatna nagrada. Bistvo dobrih odnosov z javnostmi je torej uspešno in učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi, saj komuniciranje tvori bistvo upravljanja in vodenja. Podjetja morajo biti neprestano inovativna, kreativna in prilagodljiva, da bi svoje ključne javnosti obdržala. V zadnjem času je v porastu prirejanje dogodkov kot orodje komuniciranja z javnostmi. Dogodki pa niso le kulturni, športni, zabavni, ampak so vedno bolj v ospredju izobraževalni, saj podjetja postajajo odgovorna do svojih javnosti, tako širših in strokovnih, in jih izobražujejo. Ponavadi so v obliki konference in primarni namen je vsekakor izobraževalni, ljudje pa se je udeležijo tudi zaradi družabne plati programa, ki omogoča navezovanje stikov. Zato je potrebno zagotoviti oboje. Konec koncev danes nedvomno vemo, da dolgoročno zmagujejo najbolj prilagodljivi, ne pa najmočnejši.
Ključne besede: Ključne besede: komuniciranje, javnosti, odnosi z javnostmi, strokovne javnosti, proaktivno komuniciranje, orodja komuniciranja, dogodek, konferenca
Objavljeno v DKUM: 08.03.2021; Ogledov: 732; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Psihološka podpora v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - primerjava poklicnih in prostovoljnih gasilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTeja Jazbinšek, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je podana raziskava o psihološki podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Psihološka podpora je pomembna za vse žrtve, za bližnje žrtve, za očividce in predvsem reševalce. Vedno bolj se vpeljuje v sistem reševanja tako pri nas kot v tujini.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje gasilk in gasilcev o uvajanju psihosocialne podpore in zaupnikov. S tem namenom je bilo anketiranih 25 gasilcev poklicne Gasilske brigade Ljubljana in 25 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Poleg tega sta bila opravljena še dva intervjuja, eden s poklicnim in drugi s prostovoljnim gasilcem.
Izsledki raziskave so pokazali, da se večina gasilcev z leti spopada z zelo različnimi stresnimi situacijami. Od posameznika je odvisno, kako bo situacijo predelal, večini pa pomaga skupinski pogovor o intervenciji. Izkušnje naredijo svoje, starejšim gasilcem določene situacije ne predstavljajo stresne situacije, istočasno pa mlajši gasilci oziroma začetniki te štejejo med bolj stresne. Povzamemo lahko, da za večino gasilcev najbolj stresno situacijo predstavlja reševanje svojcev ali otrok.
Ključne besede: diplomske naloge, psihosocialna pomoč, prostovoljni gasilci, poklicni gasilci, stres, travmatičen dogodek
Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 1025; Prenosov: 127
Celotno besedilo (824,41 KB) |
10. Reakcijski čas v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLara Tekavc, 2020, diplomsko delo Opis: Osrednja tema diplomskega dela je analiza reakcijskih časov v slovenski policiji. Pri samem reakcijskem času se še vedno pojavlja problem, da se policija na nekatere dogodke odzove zelo hitro, po drugi strani pa ponekod ljudje čakajo na prihod policijske patrulje veliko dlje. Zanimalo nas je, zakaj je temu tako.
Preučevanja reakcijskega časa smo se lotili na podlagi analiz reakcijskih časov, ki jih pripravljajo na OKC. Ugotovili smo, da se reakcijski čas slovenske policije iz leta v leto izboljšuje. Problem se pojavi, ko pride do interventnega dogodka v ruralnem okolju, oddaljenem od sedeža policijske postaje, saj policijska patrulja za prihod na kraj dogodka v ruralnem okolju potrebuje skoraj še enkrat toliko časa, kot ga potrebuje v urbanem okolju. Stanje se dodatno poslabša v času zgostitve dogodkov, ko delavci na napotitvah nimajo proste patrulje, ki bi jo napotili na kraj dogodka in se morajo odločati, kateri dogodek obravnavati kot prioriteten. To pomeni, da bodo ljudje, katerega dogodek se ne obravnava kot prioriteten, čakali na prihod policije zelo dolgo.
Splošno znano je, da policistov v Sloveniji vseskozi primanjkuje, zato menimo, da bi bilo treba izvesti reorganizacijo, usmerjeno v povečanje policijskega kadra na terenu z namenom izboljšanja policijske odzivnosti, saj bi na tak način zagotovili enakopravno obravnavanje vseh interventnih dogodkov. Tako ne bi prihajalo do trenutkov, ko se je treba odločiti, kateri dogodek obravnavati kot prioriteten. Na tak način bi lahko tudi zagotovili večjo prisotnost policije v ruralnem okolju, saj bi imeli na voljo več policijskih patrulj za pokrivanje tudi bolj oddaljenih območij in s tem zagotovili enakopravno obravnavanje državljanov tako v ruralnem kot urbanem območju.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, operativno komunikacijski center, odzivnost, policijska patrulja, interventni dogodek
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 986; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,03 MB) |
