| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primernost uporabe klorofilmerskih odčitkov za dognojevanje koruze
Blaž Bauman, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri gnojenju koruze se mora upoštevati količina mineraliziranega dušika (N-min) v tleh tako pred setvijo kot ob dognojevanju. Na njivi v Žitencah v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah je v poskusu, s štirimi obravnavanji (0 – kontrola, 20 + 30 kg N ha-1, 40 + 60 kg N ha-1 in 70 + 80 kg N ha-1 ob setvi in ob dognojevanju v istem zaporedju) analiziran vpliv odmerkov dušika na vsebnost klorofila v listih, silažno maso ter pridelek zrnja. Pridelek zrnja je največji pri odmerku 40 kg N ha-1 ob setvi in 70 kg N ha-1 pri dognojevanju v fazi BBCH 17/19. Vrednost klorofilmerskega odčitka je v fazi BBCH 7 – 9 pri kontroli 501, pri 70 kg N ha-1 pa 610. Korelacijski koeficient med klorofilmerskimi odčitki in pridelkom zrnja kaže 80 odstotno povezanost in čvrsto korelirata.
Ključne besede: klorofilmeter, koruza, dušik, dognojevanje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1059; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (620,83 KB)

2.
Gnojenje koruze z dušikom na podlagi analiz
Petra Ratuznik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Gnojenje koruze z dušikom bi moralo temeljiti na stanju razpoložljivega N v tleh oziroma v rastlinah. Zato je bil na njivi Perutnine Ptuj proučen vpliv šestih odmerkov dušika (0, 50, 100, 150, 200, 250 kg N ha-1) na višino rastlin, maso rastlin, pridelek zrnja, značilnosti storža, klorofilmeterskimi odčitki ter povezave med Nmin, pridelkom in klorofilom v listih koruze. Obravnavanje ima statistično značilen vpliv na analizo zrnja, na višino in maso rastlin 10 m-2. Najvišjo maso rastlin smo dobili pri odmerku nad 150 kg N ha-1. Prav tako imajo obravnavanja statistično značilen vpliv na dolžino, dolžino neoplojenega dela ter na število vrst na storžu. Pri tem je meritev klorofila v fazi 7-9 listov pri kontroli znašala 415 pri odmerku 250 kg N ha-1 pa 503. Na podlagi determinacijskega koeficienta (R2) lahko z N-min pojasnimo 52,5 % variabilnosti klorofilmeterskega odčitka in 38,4 % variabilnosti pridelka zrnja. Pri tem so korelacijske povezave med klorofilmeterskim odčitkom in pridelkom ter med N-min in pridelkom čvrste.
Ključne besede: koruza, dognojevanje, klorofilmeter, N-min, pridelek
Objavljeno v DKUM: 11.05.2016; Ogledov: 1841; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (729,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici