| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Stanje dodatnega pokojninskega zavarovanja v sloveniji, po uvedbi skladov življenjskega cikla
Danijela Kokalj Švarc, 2020, diplomsko delo

Opis: Razvoj in stanje pokojninskega zavarovanja v Sloveniji je tematika, ki je pogostokrat obravnavana in je del življenja vsakega od nas. Če bomo zdravi, bomo vsi nekoč dočakali dan, ko bomo lahko odšli v pokoj. Vendar je pot do pokojnine vsak dan daljša in zahtevnejša. Zato bomo v diplomskem seminarju poskušali predstaviti to pot preko zgodovinskih dejstev in različnih javnih sistemov, do današnjega večkrat posodobljenega pokojninskega sistema. Problematika staranja prebivalstva skrbi vse javne pokojninske sisteme po svetu. Z novostmi varčevanja v 2. pokojninskem stebru bomo predstavili, kakšne možnosti ima slovenski varčevalec, ko razmišlja o varčevanju za pokojnino. Natančno bomo opredelili, kaj pokojninsko zavarovanje je in kaj je njegov osnovni namen in cilj. Predstavili bomo začetke uvajanja skladov življenjskega cikla v Ameriki in predstavili njihov največji sklad življenjskega cikla za javne uslužbence. Osrednji del bo namenjen uvedbi skladov življenjskega cikla v Sloveniji, ki ga bomo predstavili na primeru Modre zavarovalnice, ki je bila prva ustanoviteljica sklada življenjskega cikla pri nas in je predstavljal pomembno dopolnitev obstoječega dodatnega pokojninskega zavarovanja. S primerjavo izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja bomo pokazali, razlike med njimi in poudarili, kako pomembno je najti izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja po naši meri. Z analizo varčevanja v skladih življenjskega cikla na Modri zavarovalnici bomo pripeljali, do zaključka, da je varčevanje za starost v skladih življenjskega cikla pomembna novost, ki bo varčevalcem povišala vrednost privarčevanih sredstev in jim s tem omogočila višji življenjski standard v jeseni življenja.
Ključne besede: Dodatno pokojninsko zavarovanje, pokojnina, sklad življenjskega cikla, varčevanje, Modra zavarovalnica.
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 112; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Vzdržnost pokojninskih sistemov in vloga dodatnega pokojninskega zavarovanja
Maša Selinšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Javni pokojninski sistemi v razvitih državah doživljajo vse večje pritiske zaradi demografskih sprememb, predvsem zaradi upadanja rodnosti in staranja prebivalstva. Čeprav noben pokojninski sistem na svetu ni popolnoma enak, se v večini razvitih držav soočajo z enakimi izzivi. Slovenija pri tem dogajanju ni nobena izjema. Povprečen Slovenec bo pokojnino prejemal okoli 20 let ob upokojitvi po trenutni pokojninski zakonodaji. Ob pričakovanju upokojitve baby-boom generacije in krčenju aktivne delovne sile se sprašujemo, ali je trenutna zakonska ureditev pokojninskega sistema pripravljena na dodaten pritisk. Z vedno nižjimi pokojninami iz naslova javnega pokojninskega sistema in ob zaostrovanju pogojev za upokojitev bo pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja še večji. Njegov vpliv oz. obseg se je povečal že z pokojninsko reformo iz leta 2012. Delovno aktivna generacija, ki vlaga v obvezno pokojninsko zavarovanje, ima pravico, da se odloči za vlaganje v sklopu dodatnega pokojninskega zavarovanja (ali za obliko kolektivnega ali individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Vedno več Slovencev je vključenih v različne pokojninske načrte. Dejstvo, ki se ga moramo zavedati je, da bo današnja aktivna generacija jutri upokojena in na njej je, da si z vlaganjem v dodatno pokojninsko zavarovanje zagotovi željen življenjski standard, saj ji bo država v sklopu javnega pokojninskega sistema skušala zagotoviti le osnovni življenjski standard.
Ključne besede: pokojninski sistem, dodatno pokojninsko zavarovanje, vzdržnost pokojninskih sistemov, demografska gibanja.
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 332; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (975,61 KB)

3.
Učinkovitost varčevanja v II. pokojninskem stebru z vidika varčevalca
Simona Vauhnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Prihodnji demografski trendi kažejo na zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe. Slednje pomeni daljše uživanje obdobja upokojitve in s tem povečevanje izdatkov za pokojnine. Zniževanje rodnosti vpliva na nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in posledično na zmanjšanje razmerja med številom zavarovancev ter številom upokojenih. Po statističnih podatkih bo navedeno razmerje upadalo tudi v prihodnje, zato bo vedno manj tistih, ki bodo vplačevali v pokojninsko blagajno. Navedeni demografski trendi močno ogrožajo finančno vzdržnost in varnost pokojninskih sistemov. Zaradi tega so države članice EU v zadnjem desetletju reformirale svoje pokojninske sisteme. Ob tem imajo pomembno vlogo dodatna pokojninska zavarovanja, saj lahko le ob kombinaciji vzdržnega javnega pokojninskega sistema ter ustreznega obsega dodatnega pokojninskega zavarovanja pričakujemo dokaj primerno višino pokojnine. Slovenski pokojninski sistem je dolgoročno nevzdržen in ima premajhen obseg dodatnega pokojninskega varčevanja. Strokovna javnost je dlje časa opozarjala na pomanjkljivosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in na nujnost sistemskih sprememb, ki bi povečale njegov obseg. Slovenija je s pokojninsko reformo v letu 2013 posodobila dodatno pokojninsko zavarovanje in v večji meri vnesla potrebne spremembe za večjo privlačnost le-tega, predvsem z uvedbo skladov življenjskega cikla, vendar do potrebnega povečanja davčnih olajšav ni prišlo. Prav tako bodo potrebni učinkovitejši ukrepi za večjo promocijo in prepoznavnost dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. Povprečne mesečne premije v višini 30 do 55 EUR so v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji še vedno prenizke, da bi lahko zagotavljale dodatno pokojnino, ki bi zapolnila pokojninsko vrzel posameznika. V Sloveniji znaša nadomestitveno razmerje med prvo pokojnino in zadnjo neto plačo približno 60 % neto plače ob upokojitvi. Po merilih OECD naj bi za dostojno pokojnino znašalo nadomestitveno razmerje med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino 70 %. V magistrski nalogi smo analizirali kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v podjetju X, pri čemer smo ugotavljali, ali bodo dejanska vplačila v PDPZ podjetja X zagotavljala potreben obseg zbranih sredstev za dosego pokojnine v višini 70 % nadomeščanja plače pred upokojitvijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali je to varčevanje učinkovito z vidika doseganja pokojninske rente, ki bi posamezniku omogočala skupno pokojnino (iz prvega in drugega stebra) v višini 70 % nadomestitvenega razmerja. Ciljno nadomestitveno razmerje je v podjetju X mogoče doseči, v kolikor zaposleni z varčevanjem prične takoj ob zaposlitvi, tudi sam vplačuje svoj delež premije in v času varčevanja privarčevanih sredstev pred upokojitvijo ne dviguje ter nenamensko porabi.
Ključne besede: pokojninski sistemi, pokojninske reforme, dodatno pokojninsko varčevanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestitveno razmerje, pokojninska renta
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 775; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

4.
Vpliv pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje
Simon Vučer, 2016, magistrsko delo

Opis: Socialno zavarovanje oziroma njegovo ožje področje pokojninsko zavarovanje se navkljub še vedno trajajočim reformam, ki se jih izvaja s spremembami pokojninske zakonodaje, še ni izvilo iz krize financiranja pokojninskih sistemov. Reševanje krize z uvedbo treh stebrov pokojninskega sistema na podlagi modela Svetovne banke je vplivalo na razvoj pokojninskega zavarovanja tako v Republiki Sloveniji kot tudi v Republiki Italiji in njuno uvedbo sistema treh stebrov s kombinacijo dokladnega in naložbenega sistema. Spremembe na področju pokojninske zakonodaje so močno vplivale na pokojninski sistem v zvezi z uvedenim dodatnim pokojninskim zavarovanjem kot starostnim varčevanjem, ki naj bi ob koncu aktivne dobe zaposlitve predstavljal dodatek k starostni pokojnini. V pokojninsko zakonodajo uvedeni varovalni elementi za zmanjšanje oziroma omejitev tveganj v večji meri služijo svojemu namenu, kar pa še ni mogoče v popolnosti trditi za z naložbeno politiko življenjskega cikla oblikovane sklade življenjskega cikla, ki sicer omogočajo večje kapitalske donose na privarčevana denarna sredstva s pomočjo različne naložbene politike v podskladih. S tem se je varčevalcem dala možnost, da bodo pri upokojitvi prejemali višjo dodatno pokojnino. Vendar navkljub že uvedenim varovalnim elementom za omejitev tveganj in tistimi, ki so bili v pokojninski sistem uvedeni s spremembo zakonodaje ni prišlo do bistvenega povečanja premoženjsko pravne varnosti starejše populacije, saj naložbena tveganja navkljub varno naravnanim naložbenim politikam skladov, ostajajo na stani varčevalcev, ki dejansko nimajo neposrednega vpliva na naložbeno politiko, prav tako pa tudi ne zagotovila, da v času varčevanja zaradi neugodnih razmer na finančnih trgih ne bo prišlo do izgube privarčevanih sredstev, še posebej pri prehodih med podskladi, ko se privarčevana sredstva prenesejo iz podsklada z bolj tvegano naložbeno politiko v podsklad z manj tvegano naložbeno politiko. Poleg vpliva pokojninske zakonodaje na starostno varčevanje je v delu opredeljen še občuten vpliv stimulativne državne politike obdavčitve pokojnin, ki temelji na davčnih spodbudah. Okvirno pa je opredeljena tudi situacija pokojninskega zavarovanja v sosednji državi Republiki Italiji, ki je z reformo pokojninske zakonodaje pričela ravno tako kot Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: Socialna varnost, pokojninski sistem, pokojninska reforma, stebri pokojninskega sistema, dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatne pokojninske sheme, naložbeni pokojninski skladi, skladi življenjskih ciklov, naložbena politika, zajamčeni donos, starostno varčevanje, pokojnina, davčna politika, režimi obdavčitve, davčne spodbude, davčne olajšave, obdavčitev pokojninskega sistema
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 890; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1020,65 KB)

5.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA
Tatjana Voh Kvar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja vpogled v pokojninski sistem Republike Slovenije, s poudarkom na davčno-pravni obravnavi dodatnega pokojninskega zavarovanja, tako z vidika delojemalca in delodajalca. Ker iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja zavarovanci dobivajo vse manj pravic, pogoji za upokojevanje pa se vse bolj zaostrujejo, predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje poleg tretjega pokojninskega stebra dopolnitev sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tako je v Republiki Sloveniji vzpostavljen tristebrni sistem pokojninskega zavarovanja. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko zavarovanje in temelji na načelu vzajemnosti ter medgeneracijske solidarnosti. Drugi pokojninski steber predstavlja dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer je pogoj za sklenitev zavarovanja v drugem stebru vključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje v prvem stebru. Tretji pokojninski steber predstavljajo druge oblike varčevanj oziroma zavarovanj, kot so rentna varčevanja, življenjska zavarovanja, varčevanja v vzajemnih skladih in delnicah. Za razliko od drugega pokojninskega stebra tretji pokojninski steber ni davčno stimuliran, vanj pa se lahko vključi vsakdo. V Republiki Sloveniji je bilo dodatno pokojninsko zavarovanje, zlasti z izdatnimi davčnimi olajšavami, prvič zakonsko regulirano leta 2001, pomembno normativno spremenjeno pa leta 2013 z nekaj vsebinskimi in izvedbenimi novostmi, med njimi tudi razširjena možnost priznavanja davčnih olajšav.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninske pravice, zavarovanci, pokojninski steber, dodatno pokojninsko zavarovanje, prostovoljno pokojninsko zavarovanje, pokojnina, davek, dohodnina, davčna olajšava
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1114; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

6.
PRAVICA DO POKLICNE POKOJNINE
Tea Lešnik, 2015, diplomsko delo

Opis: S pokojninsko reformo se je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje preimenovalo o poklicno zavarovanje, pri čemer pa gre zgolj za preimenovanje in ne za novo obliko zavarovanja. Namen zavarovanja ostaja nespremenjen, namenjen je osebam, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ali dela, ki jih po določeni starosti ni moč več uspešno poklicno opravljati. Na podlagi poklicnega zavarovanja ima zavarovanec pravico do poklicne pokojnine, kot temeljne pravice, ki zagotavlja premostitveni dohodek v času ko zavarovanec zapusti trg dela, pa do izpolnitve pogojev za pridobitev starostne (predčasne pokojnine). Poklicna pokojnina, ki jo sedaj ureja ZPIZ-2 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), se v tej obliki izvaja od leta 2001, ko je bil oblikovan Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Ključne besede: beneficirana delovna doba, obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, poklicno zavarovanje, poklicna pokojnina, zavarovanci, seznam delovnih mest, prispevki, enkratno izplačilo sredstev, pokojninski načrt
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 2901; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (378,48 KB)

7.
KONEC DOKLADNEGA SISTEMA POKOJNIN V SLOVENIJI - KAJ LAHKO SLEDI?
Primož Gabrič, 2012, diplomsko delo

Opis: Za nemoteno delovanje dokladnega pokojninskega sistema je potrebno ugodno razmerje med aktivno in upokojeno generacijo. Demografska razmerja so trenutno neugodna in se bodo glede na napovedi še poslabšala. Zato je treba obstoječe pokojninske sisteme prilagajati tem spremembam, če želimo ohraniti medgeneracijsko solidarnost in dolgoročen obstoj dokladnega pokojninskega sistema. Modernizacija pokojninskega sistema sledi pravim ciljem, to je zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema in zagotoviti primerno socialno varnost starostnikom. Ključne spremembe obstoječega pokojninskega sistema imajo izrazito ugodne javnofinančne posledice, vendar zagotavljajo javnofinančno vzdržnost le na kratek rok do leta 2025. Negotovo je doseganje cilja zagotoviti primerne pokojnine, saj reforma ne dosega nadomestitvenega razmerja v višini 70 %, ki po nekaterih ocenah še omogoča vzdrževanje primernega življenjskega standarda ob upokojitvi. Nadaljnje zmanjševanje pokojnin iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja ter zaostrovanje pogojev upokojevanja bo razbremenilo javne finance. Izpad prihodkov bodo morali zavarovanci nadomestiti sami z vlaganjem v različne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru II. in III. stebra. Na dolgi rok pa naj bi se oblikoval nov pokojninski sistem, ki bo zasnovan na štirih stebrih. Obveznemu pokojninskemu stebru se dodaja ničelni steber, s katerim bi dosegli odpravo revščine za vse sloje prebivalstva in zagotovili osnovno socialno varnost za primer starosti, v preostalih delih pokojninskega sistema pa bi se zagotavljale nujno potrebne spodbude.
Ključne besede: pokojninski sistem, delovno aktivni, upokojena generacija, modernizacija, finančna vzdržnost, pokojnine, nadomestitveno razmerje, dodatno pokojninsko zavarovanje, ničelni steber
Objavljeno: 26.09.2012; Ogledov: 1579; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (543,85 KB)

8.
PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Barbara Čurič, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Slovenija je ena tistih držav, kjer je staranje prebivalstva neizbežno dejstvo. S sredstvi, ki jih združujemo na podlagi medgeneracijske solidarnosti, upravlja država, ki tudi določa pogoje za upokojitev ter količnike, po katerih se posameznim upokojencem dodeljujejo in izplačujejo pokojnine. Reformo pokojninskega sistema poleg drugega in tretjega stebra predstavljata še dve pomembnejši dejstvi. Pokojnine iz prvega stebra se bodo postopoma zniževale, kar bo za mnoge bodoče upokojence pomenilo, da mesečni prejemki iz prvega stebra ne bodo več zadoščali za dostojno življenje (to zmanjšanje bo potrebno nadomestiti s prejemki iz drugega ali tretjega stebra), hkrati pa se daljša delovna doba in povečuje minimalna starost ob upokojitvi. Oboje pomeni zaostrovanje pogojev pokojninskega zavarovanja v prvem stebru, kot nadomestilo pa predvsem drugi steber nudi ugoden in organiziran način dolgoročnega varčevanja za starost. Pri posameznikih, ki ne bodo uvideli ali razumeli, da so sami odgovorni za svoj materialni položaj v starosti, bo življenjski standard čez desetletja lahko resen problem.
Ključne besede: pokojninsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, reforma, pokojninski sistem, premija, pokojnina, davčne olajšave
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 1548; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (572,82 KB)

9.
POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN PRIMERJAVA PREDLAGANE REFORME Z REFORMAMI POKOJNINSKIH SISTEMOV V NEKATERIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Janja Miljuš, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji se soočamo s staranjem prebivalstva zaradi, nizke rodnosti in vse daljše življenjske dobe, zato prihaja do velikih pritiskov na pokojninski sistem, ki je oblikovan v tri stebre. Vlada Republike Slovenije je podala predlog za modernizacijo aktualnega pokojninskega sistema, ki s seboj prinaša kar nekaj sprememb. Reforma bo podaljšala upokojitveno starost zavarovancev, obračunsko obdobje za izračun pokojnin, vzpostavila ugodnejšo politiko bonusov in malusov in drugo. Vzpostavil se bo sistem, ki bo povezoval vplačane prispevke z višino pokojnine ob upokojitvi. V Nemčiji, Franciji, na Švedskem in Poljskem imajo pokojninski sistemi bolj zaostrene pogoje za upokojitev kot v Sloveniji. Na Švedskem, in Poljskem ima drugi steber pokojninskega sistema pomembno vlogo, saj je vanj vključenih kar 90 odstotkov prebivalcev, kljub temu, da je udeležba prostovoljna. Države imajo že uvedeno povezavo med prispevki in pokojnino.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, modernizacija pokojninskega sistema, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, sistem navideznih pokojninskih računov, Švedski pokojninski sistem, Francoski pokojninski sistem, Nemški pokojninski sistem, Poljski pokojninski sistem
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 3233; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (813,52 KB)

10.
ALTERNATIVE VARČEVANJA ZA DODATNO POKOJNINO
Matej Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse slabše razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom in visoke prispevne stopnje so značilnosti obstoječih javnih pokojninskih sistemov, ki temeljijo na dokladnem sistemu financiranja pokojnin. Zaradi naraščanja velikega števila upokojenih je bilo nujno potrebno reformiranje pokojninskega sistema. Sprejeti novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zajema poleg obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vseh zaposlenih, imenovanega 1. steber, še 2. in 3. steber. Drugi steber je obvezen za delavce, ki so upravičeni do benifikacije in prostovoljen za vse zaposlene. Država omogoča za vplačevanje dodatnih prostovoljnih oblik pokojninskih zavarovanj uveljavljanje davčnih olajšav zaposlenim in njihovim delodajalcem. Izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe in zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskih zavarovanj. Oblike tretjega stebra so neobvezne, prepuščene svobodni volji vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: pokojninski sistem, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vzajemni pokojninski sklad, zavarovalnica.
Objavljeno: 01.06.2010; Ogledov: 2305; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (960,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici