| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Inkluzija učencev s posebnimi potrebami z vidika ravnateljev osnovnih šol
Janez Kovač, 2015, magistrsko delo

Opis: Od ravnatelja je odvisna stopnja inkluzivnosti šole, predvsem od njegovega odnosa do inkluzije in do otrok s posebnimi potrebami ter njegove podpore strokovnim delavcem. V empiričnem delu magistrskega dela so bila predstavljena stališča ravnateljev do inkluzije učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, ocena pogojev zanjo in njihovo razumevanje inkluzije. Pri tem smo preverjali vlogo delovne dobe ravnateljevanja in števila učencev s posebnimi potrebami na šoli. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnih anketnih vprašalnikov, pri čemer je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega metodološkega raziskovanja. Raziskovani vzorec je neslučajnostni priložnostni vzorec ravnateljev slovenskih osnovnih šol (n = 96), ki ga na ravni rabe inferenčne statistike opredeljujemo kot enostavni naključni vzorec iz hipotetične populacije. Če povzamemo, ravnatelji so naklonjeni inkluziji učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, vendar svoj vpliv nanjo ne označujejo kot pomembnega. Naklonjeni so omogočanju pravice do prilagoditev učnega procesa učencu ob dobro razvitem timskem sodelovanju, zavedajo se pomena učenčevega socialnega napredka in opuščanja predsodkov do njih, vendar opozarjajo na kar nekaj ovir pri zagotavljanju pogojev za inkluzijo (npr. neupoštevanje predlogov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede pripomb na pomanjkljivosti ter težav pri uresničevanju inkluzivne prakse). Prav tako pa ravnatelji relativno slabo razumejo pojem inkluzije in delo ter kompetence inkluzivnega pedagoga slabše poznajo kot delo specialnega pedagoga.
Ključne besede: Inkluzija, inkluzivni pedagog, ravnatelji, učitelji, učenci s posebnimi potrebami, vzgoja in izobraževanje, dodatna strokovna pomoč.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1809; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (692,93 KB)

2.
NUDENJE INDIVIDUALNE POMOČI DIJAKINJI S POSEBNIMI POTREBAMI V DIJAŠEM DOMU
Tadeja Kocmut, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom NUDENJE INDIVIDUALNE POMOČI DIJAKINJI S POSEBNIMI POTREBAMI V DIJAŠKEM DOMU je empirično magistrsko delo. Namen dela je analiza študije primera izvajanja in spremljanja prostovoljne dodatne strokovne pomoči za dijakinjo s posebnimi potrebami, ki obiskuje 3. letnik srednje poklicne šole. Pri raziskovanju so bile uporabljene metode študije primera, vprašalnik v obliki ocenjevalne lestvice in opazovalno-praktična metoda raziskovanja. Ugotovljeno je bilo, da je dijakinja komunikativna le v določenih družbenih okoljih ter da ima težave z izražanjem čustev in vživljanjem v čustva drugih. Pri ozaveščanju socialne komunikacije in interakcije je bila uporabljena strategija pogovora in modifikacija iracionalnih prepričanj. Izkazalo se je, da ima dijakinja težave pri načrtovanju svojih dejavnosti in časa, kar jo ovira pri izpolnjevanju šolskih obveznosti. Kot najboljši pristop se je izkazal tutor ali svetovalec, ki usmerja njeno delo v postavljanje prioritet. Raziskava je pokazala še, da dijakinja le včasih bere z razumevanjem in malokrat bere tekoče, večinoma pa se izogiba pisanju in se raje izraža ustno. Pri delu vedno potrebuje dodatno razlago in navodila, ob tem pa skoraj vedno tudi konkretne ponazoritve. Na področju disleksije so se kot najbolj učinkovite strategije izkazale strategija glasnega branja, metoda Vem – Želim izvedeti – Sem se naučil, strategija za razumevanje bistva, Paukova strategija ter strategija miselnega vzorca. Dijakinja je z uporabo ustreznih metod, didaktičnih pristopov in strategij dela izboljšala učni uspeh, napredovala na socialnem in učnem področju ter ob pomoči nekoliko izboljšala sposobnost organizacije in razporejanja časa.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, disleksija, Aspergerjev sindrom, dijaški dom.
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 870; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

3.
Socialna sprejetost učencev z in brez dodatne strokovne pomoči v srednjem otroštvu
Tamara Cunk, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje socialno sprejetost učencev, še posebej učencev z dodatno strokovno pomočjo. Predstavljen je razvoj učencev s poudarkom na srednjem otroštvu, razred kot socialna skupina, učitelj kot vodja in vpliv na delovanje razreda glede na stil vodenja, socialna sprejetost ter merjenje in prikaz rezultatov sprejetosti. Opisana je sprejetost pri otrocih, ki imajo posebne potrebe, navedene so dejavnosti, ki pripomorejo k izboljšanju odnosov. Namen magistrskega dela je bil predstaviti teoretske koncepte in ugotovitve nekaterih raziskav, skozi katere so avtorji ugotavljali socialno sprejetost, zavzemanje položaja sociometričnega statusa (Frederickson, 2010, Nakken in Pijl, 2002, v Demeter, 2013, Rubin, Bukowski in Laursen, 2011, Horvat in Košir, 2013) ter vključevanje učencev s posebnimi potrebami v redne osnovne šole (McAllister in Hadjir, 2013). Namen je bil tudi izvesti sociometrično preizkušnjo v razredu, v katerem je učenec, ki prejema dodatno strokovno pomoč ter ugotoviti položaj tega učenca ter izvesti intervju z učiteljico, ki poučuje ta razred in ugotoviti njeno zaznavanje učenca s posebnimi potrebami ter pridobiti splošno mnenje o vključenosti ter delu z učenci s posebnimi potrebami. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo so prikazani rezultati, pridobljeni v raziskavi, ki je potekala v četrtem in petem razredu podružnične osnovne šole ter je zajemala skupaj 21 učencev. Vključeni so še razgovori z dvema učiteljicama in spremljevalko gibalno ovirani deklici. Ugotovitve kažejo, da socialna sprejetost učencev ni nujno pogojena s prejemanjem dodatne strokovne pomoči, ampak je odvisna predvsem od primanjkljaja, ki ga imajo. Bolj kot je primanjkljaj povezan z vedenjskimi težavami, manjša je socialna sprejetost učenca.
Ključne besede: srednje otroštvo, socialna sprejetost, sociometrična preizkušnja, dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 924; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (914,02 KB)

4.
Primerjava obravnave učencev z učnimi težavami v Sloveniji in na Hrvaškem
Elena Kostanjevec, 2018, magistrsko delo

Opis: Učne težave pri učencih se včasih že zelo zgodaj pokažejo v šoli; vplivajo lahko na učenčevo počutje v šoli, na njegov občutek lastne kompetentnosti, na odnose s sošolci, šolsko uspešnost. Povedano drugače: vplivajo na njegovo celotno življenje in nenehno ustvarjajo občutek ne tako svetle prihodnosti, saj imajo dolgoročno negativni vpliv na različna področja njegovega življenja. Da bi zmanjšala tveganje, šola tem učencem ponuja različne vrste pomoči, ki se od države do države razlikujejo, čeprav obstajajo smernice, ki niso odvisne le od zakonodaje ene države, temveč so širše usklajene s svetovnimi trendi, deklaracijami, konvencijami idr. Kljub zakonodaji, načrtovanim konceptom dela in smernicam se ovire, ki se pojavijo zaradi razhajanja med zakonodajo in dejansko prakso v vzgojno izobraževalnem delu, včasih ne zmanjšajo v pričakovani meri. V pričujočem magistrskem delu preučujemo stališča o kakovosti izvedbe individualiziranih programov strokovne pomoči ter raziskujemo, ali obstajajo razlike v zakonodaji in praksi med sosednjima državama Slovenijo in Hrvaško. Preučili smo tudi sociološke dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek in razvoj specifičnih učnih težav v času otrokovega razvoja ter šolanja. V delu smo najprej predstavili teoretično ozadje osnovnošolske zakonodaje v vsaki državi posebej, nato smo primerjali zgodovinske razlike med državama pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, preučevali pojavnost otrok z učnimi težavami, raziskovali smo tudi, kako je vsaka država oblikovala načine strokovne pomoči, individualizirane programe in prilagoditve za učence. Rezultati empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 182 slovenskih in hrvaških osnovnošolskih učiteljic ter učiteljev, so pokazali pomembne razlike med državama. Hrvaški učitelji so izkazali večjo podporo inkluzivnemu pristopu k učencem z učnimi težavami, medtem ko so slovenski učitelji potrdili boljšo kakovost sistemov podpore za učence z učnimi težavami. Naši rezultati so primerljivi s finančnimi pogoji v obeh državah ter ostalimi dejavniki, ki so vplivali na razvoj sistemov podpore in kažejo smer razvoja inkluzije učencev z učnimi težavami v obeh državah.
Ključne besede: Učenci z učnimi težavami, dodatna strokovna pomoč (DSP), strokovna služba, osnovna šola, stališča.
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 124; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici