1. Vpliv prehranskih dodatkov na vitalnost čebeljih družin : diplomsko deloValentina Videčnik, 2024, diplomsko delo Opis: V raziskovalnem delu smo od konca marca do sredine aprila leta 2023 čebelje družine v čebelnjaku v Lovrencu na Pohorju hranili s prehranskimi dodatki. Po vzorčenju čebel so bile analize opravljene na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, Hoče. Za naš poskus smo uporabili 10 panjev. Panje smo razdelili v 5 skupin. Vsaka skupina je vsebovala 2 družini, ki sta bili vizualno zdravi, brez simptomov bolezni in škodljivcev. Označili smo jih z navedbo datum hranjenja in vrsto dodatka v hrani. 4 skupine panjev smo hranili z vnaprej pripravljenimi raztopinami izvlečka gob. Hranili smo jih ob ponedeljkih, sredah in petkih, približno ob istem času. Kontrolo družin in vzorčenje čebel smo izvajali vsak ponedeljek. Hranjenje čebel je potekalo s pomočjo sirupa, ki je bil sestavljen iz 50 % vode in 50 % sladkorja ter dodatka (izvlečka gob). Kontrolni družini smo hranili z raztopino sladkorja v vodi (1:1; w:w). Za krmljenje z izvlečki gob smo uporabili sirup, ki je vseboval 4 % izvlečka iz gob. Uporabili smo izvlečke iz gob Ganoderma lucidum, Hericium erinaceus, Inonotus obliquus in Trametes versicolor. Družine so bile hranjene tri tedne, trikrat na teden. Skupno je v poskusu vsaka družina prejela 3 litre hrane. Končna analiza kaže, da imajo izvlečki gob značilen vpliv na antioksidativne lastnosti pri čebelah. Največje učinke smo ugotovili po krmljenju izvlečka gobe Inonotus obliquus. Izvlečki gob so povzročili povečanje koncentracije encimov (ALP, ALT in AST) od 14. dne krmljenja dalje, v primerjavi s kontrolno skupino družin, ki so bile hranjene samo s sladkornim sirupom. Najvišje vrednosti encimov in zato najboljše indikatorje vitalnosti čebel je dal izvleček gob Inonotus obliquus saj je vplival na dolgoživost čebel in izboljšal zdravstveno stanje čebel.
Ključne besede: medonosna čebela, čebelje družine, prehranski dodatki, glive, varoza
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (2,39 MB) |
2. |
3. |
4. Določanje težkih kovin z metodo ICP-MS v vzorcih najbolj prodajanih prehranskih dodatkov v času epidemije Covid-19 in ocena kontaminacije : magistrsko deloVanja Jakovljević, 2023, magistrsko delo Opis: Uporaba prehranskih dodatkov je v zadnjih desetletjih po vsem svetu v porastu. Še posebej v času pandemije Covid-19 so prehranski dodatki postali izjemno pogost del vsakodnevne prehrane ljudi. S trendom naraščajoče uporabe in zaradi težav z regulacijo, nadzorom, kakovostjo ter učinkovitostjo prehranskih dodatkov se je pojavila potreba po analizi in ugotavljanju, ali prehranski dodatki morda vsebujejo nedovoljene količine zdravju škodljivih spojin, vključno s težkimi kovinami.
V magistrskem delu smo analizirali vsebnost kovin v 17 komercialno dostopnih vzorcih prehranskih dodatkov. Vse vzorce prehranskih dodatkov smo razvrstili v 6 skupin - dodatki na osnovi: 1) vitaminov/mineralov; 2) izvlečkov rastlin; 3) zeolitov; 4) alg; 5) gob in 6) omega-3 maščobnih kislin. Koncentracije 13 kovin (Ag, As, Ca, Cd, Cr, Cu, Fe, K, Mg, Mn, Na, Pb, Zn) smo določili z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). V določenih vzorcih smo tudi merili vsebnost živega srebra z atomsko absorpcijsko spektrometrijo s toplotno razgradnjo in amalgamacijo (TDA-AAS).
Določili smo, da je en vzorec vseboval svinec nad mejno vrednostjo (izmerjena presežena vrednost je bila v vzorcu prehranskega dodatka na osnovi zeolita in je znašala 11,7 mg/kg). Rezultati za vsebnost ostalih kovin so bili v skladu z vrednostmi, predpisanimi z nacionalno in tujo zakonodajo, ali predpisanimi s strani različnih institucij. Z magistrsko nalogo smo poudarili pomembnost preverjanja kakovosti prehranskih dodatkov, najprej zaradi zagotavljanja njihove neonesnaženosti, nato pa tudi zaradi preprečitve zavajajočih trditev o prehranskih dodatkih in zaščite potrošnikov.
Ključne besede: prehranski dodatki, Covid-19, težke kovine, esencialne kovine, onesnaženost, ICP-MS, TDA-AAS
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 58
Celotno besedilo (5,60 MB) |
5. Pravica do minimalne plače : magistrsko deloPrimož Seršen, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podrobneje proučuje institut minimalne plače v Republiki Sloveniji in njegov vpliv ter pomen v luči mednarodnih in nacionalnih pravnih virov. Na tej podlagi je podrobneje analizirana pravica do minimalne plače s poudarkom na ugotavljanju skladnosti slovenske ure-ditve s standardi, ki jih določajo mednarodni dokumenti in pravo EU ter pravnih vprašanjih, povezanih z njeno določitvijo ter njenim uveljavljanjem.
Ustrezna minimalna plača je ključnega pomena za vzpostavitev ustreznih delovnih in življenj-skih pogojev ter doseganja skupne blaginje, kar na mednarodno pravni ravni izpostavljajo predvsem konvencije, sprejete v okviru Mednarodne organizacije dela (MOD). Z vidika mini-malne plače sta pomembni predvsem Konvencija MOD št. 131 in njena predhodnica Konven-cija MOD št. 26, ki je kot »mati« instituta minimalne plače postavila temelje in podlago siste-ma določanja minimalne plače. Slednje, tako kot nedavno sprejeta Direktiva, ne določajo viši-ne (ustreznih) zneskov minimalnih plač, temveč zgolj kriterije za njeno določitev.
V sklopu splošno sprejetih načel mednarodnega prava je minimalna plača vezana na tako ime-novani »prag dostojnosti« (decency threshold). V zvezi s slednjim je ključnega pomena Evrop-ska socialna listina-spremenjena (4. člen MESL). Slednja je poleg Evropskega stebra Socialnih pravic (alineja (b) 6. člena), ena izmed redkih, ki izpostavlja pomen tovrstnega mednarodnega standarda, ki neposredno naslavlja vprašanje pravičnega minimalnega plačila.
Na nacionalnem nivoju je minimalna plača urejena z Zakonom o minimalni plači (ZMinP), ki je v okviru svoje geneze bil večkrat (ne)uspešno spremenjen. V okviru nazadnje sprejete novele ZMinP-B (nedaven predlog novele ZMinP-C ni bil sprejet), so bile med drugim spremenjene določbe, ki se navezujejo na ne-vštevanje dodatkov v znesek minimalne plače. V skladu s slo-vensko zakonodajo se znesek minimalne plače vsako leto uskladi najmanj z rastjo cen življenj-skih potrebščin.
Z vidika kolektivnih pogodb magistrsko delo obravnava tudi vprašanje strukture plač in raz-merja med višino minimalne plače ter višino najnižje-osnovne plače, kot jo določajo posamezne panožne kolektivne pogodbe. V tej zvezi se postavlja ključno vprašanje višine zneska najnižje osnovne plače posameznega tarifnega razreda iz različnih kolektivnih pogodb napram trenutno določenem znesku minimalne plače v Republiki Sloveniji in uravnilovke, do katere prihaja za-radi tega.
Z vidika prava EU pravico do minimalne plače uokvirja nedavno sprejeta Direktiva Evropske-ga parlamenta in Sveta o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji. Slednja predstavlja temelje in okvirne cilje, ki jih bodo države članice morale implementirati v svojo nacionalno zakonodajo s področja sistema urejanja minimalnih plač. V zvezi s postopkom implementacije Direktiva prav tako ne predstavlja podlage, ki bi državam članicam omogočala, da znižajo že zagotovljene nacionalne sisteme pravnega varstva. Cilj Direktive prav tako ni v spremembi obstoječih sistemov ureditve minimalnih plač držav članic EU, temveč v prilagoditvi in izbolj-šanju obstoječih. Pri tem je ključno tudi vprašanje skladnosti slovenske ureditve z vsebino in cilj sprejete Direktive.
Ključne besede: Plača, minimalna plača, Konvencija MOD, MESL, dodatki, ZMinP, Direktiva (EU) 2022/2041, kolektivne pogodbe
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 446; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,23 MB) |
6. Vpliv silirnih dodatkov na obstojnost in kakovost koruzne silaže : diplomsko deloMaja Motaln, 2022, diplomsko delo Opis: Na kmetiji Vivod smo septembra 2020 izvedli poskus s siliranjem koruze. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih silirnih dodatkov (Schaumann Bonsilage SPEED M, Animalis SiloSolve FC, Biomin) na obstojnost in kakovost koruzne silaže. Kakovostne parametre smo ovrednotili spomladi leta 2021 s pomočjo organoleptične ocene po DLG ključu (vonj, barva, struktura, plesnivost, suho snov (SS) in neto energijo za laktacijo (NEL)) ter s kemijskimi analizami (aerobna stabilnost, vsebnost SS, škroba (ŠK), surovih beljakovin (SB), surovih vlaknin (SV), surovih maščob (SM), NDF, ADF, NEL …), izvedenimi v laboratoriju LKS – Landwirtschaftliche Kommunikations und Servicegesellschaft mbH (Niederwiesa, Nemčija). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je bila aerobna stabilnost pri vseh silažah (z in brez silirnega dodatka) enaka (5 dni) ter da so med silažami po vsebnosti SB, SV in SP manjša odstopanja. Po oceni organoleptičnih lastnosti koruzne silaže so vrednosti vseh proučevanih parametrov statistično primerljive. Razen za vonj, barvo in NEL, kjer ugotavljamo statistično značilne razlike.
Ključne besede: koruzna silaža, silirni dodatki, kakovost, obstojnost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 652; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,75 MB) |
7. Premoženje blagovne znamke Malinca v digitalnem obdobjuMetka Adan, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na raziskavi premoženja blagovne znamke Malinca v digitalnem obdobju. Vsako podjetje si želi ustvariti močno in uspešno blagovno znamko, saj takšna blagovna znamka prinaša številne koristi. Da lahko podjetja to dosežejo, morajo ustvariti uravnotežen pogled na blagovno znamko, ki zajema notranji in zunanji pogled. V okviru diplomskega dela smo se osredotočili na zunanji pogled blagovne znamke, ki predstavlja njeno premoženje. Pozornost smo namenili digitalnemu obdobju, ki zahteva od podjetij drugačne strategije, kot jih zahteva tradicionalno okolje. V raziskavi, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom, je sodelovalo 100 respondentov. Želeli smo ugotoviti, kakšno je premoženje blagovne znamke Malinca, torej kakšno je zavedanje te blagovne znamke, njena podoba in zaznana kakovost v mislih odjemalcev ter kako zvesti so odjemalci tej znamki. Ker smo dali poudarek na digitalno obdobje, smo se osredotočili na točke stika, preko katerih odjemalci najpogosteje prihajajo v stik z blagovno znamko Malinca. Predvsem so nas zanimale digitalne točke stika, ki predstavljajo pomembno orodje v digitalnem okolju. Rezultati raziskave so pokazali, da je blagovna znamka Malinca uspešna pri grajenju premoženja v digitalnem obdobju. Odjemalci jo povezujejo s prehranskimi dopolnili, naravno kozmetiko, zdravo prehrano, Malinco Nastjo in zdravimi izdelki. Prav tako menijo, da je blagovna znamka Malinca zanesljiva, uporabna in moderna znamka, s privlačno embalažo ter z uporabno spletno stranjo. Raziskava je pokazala, da 89 % odjemalcev najpogosteje prihaja v stik z Malinco preko digitalnih točk stika, kot so internet, družbena omrežja in vplivneži. Zaznana kakovost izdelkov blagovne znamke Malinca je zelo visoka, prav tako pa bi odjemalci te izdelke verjetno in zelo verjetno priporočili svojim prijateljem, znancem in/ali sorodnikom.
Ključne besede: Blagovna znamka, premoženje blagovne znamke, digitalne točke stika, digitalno obdobje, prehranski dodatki.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2021; Ogledov: 1282; Prenosov: 344
Celotno besedilo (1,33 MB) |
8. |
9. Vpliv izvzema dodatkov iz minimalne plače na stroške delaAdrijana Toplak, 2019, diplomsko delo Opis: Stroški dela predstavljajo pomemben delež stroškov v organizaciji, plačilo za opravljeno delo pa delavcem zagotavlja obstoj in zadovoljevanje potreb. Z namenom preprečevanja prenizkega plačila in posledično zagotavljanja dostojnega življenja, v veliko državah sveta najdemo spodnje meje možnega plačila oziroma določene minimalne plače. V Sloveniji je minimalna plača s samostojnim zakonom urejena od leta 2010. Prve dopolnitve je bil zakon deležen leta 2015 z izvzemom nekaterih dodatkov iz minimalne plače. Zadnja sprememba, sprejeta konec leta 2018, pa iz minimalne plače izvzema vse dodatke, prav tako je na novo določen način določanja minimalne plače od leta 2021 naprej. V pričujočem delu se osredotočamo na spremembe v stroških dela, ki jih bodo deležne določene organizacije iz razloga izvzema vseh dodatkov iz minimalne plače.
V diplomskem projektu najprej predstavimo pravne podlage zaposlitve in opišemo vrste ter namembnost le-teh. Nadalje opredelimo stroške dela in stroške povračil, nadaljujemo pa s pojmom plače in dodatkov k plači. V tem delu se osredotočimo na dodatek za delovno dobo, katerega izvzem iz minimalne plače v večji meri preučujemo v empiričnem delu. Predstavimo pojem minimalne plače in njen položaj v Sloveniji, sledijo problematika in koristi sprejetih sprememb Zakona o minimalni plači, nato pa nazorni primeri obračuna minimalne plače in vpliva obravnavanih sprememb na stroške dela. Navedeno proučujemo tudi na primeru podjetja.
Ključne besede: stroški dela, minimalna plača, dodatki k plači, izvzem dodatkov
Objavljeno v DKUM: 25.07.2019; Ogledov: 1404; Prenosov: 167
Celotno besedilo (911,65 KB) |
10. Razvoj kolekcije kopalk in več-funkcionalnih dodatkov za kopalno modo : diplomsko deloMarcela Kolarič, 2019, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo predstavili kolekcijo kopalk in več-funkcionalnega izdelka, ki temelji na zgodovini, prikazani kot razvoj kopalne mode v različnih zgodovinskih obdobjih. Spoznali smo se z različnimi konteksti, oblikami, materiali, kroji in tehnološkimi novostmi, ki so se spreminjali čez čas. Izrisani modeli kopalk temeljijo na inspiracijskem panoju, ki definira nabor izbranih poletnih barv, ki nas asociirajo na svežino letnega časa. V kolekciji enodelnih in dvodelnih kopalk so uporabljeni idejni vzorci. Za vizualni vtis smo kombinirali tehnike šivanja, tiskanja in pletenja, saj smo ugotovili, da kopalk s temi motivi ni na tržišču ali pa se uporabljajo v zelo majhnem deležu. Izdelane modne skice smo nadgradili s konstrukcijskimi skicami, na podlagi katerih je možno realizirati skico v krojne dele. Kot dodatek h kopalni modi smo še oblikovali več-funkcionalni modni dodatek, ki smo ga posebej opredelili in predstavili na načine, ki nam jih izdelek lahko nudi.
Ključne besede: razvoj, kopalke, kolekcija, kopalna moda, več-funkcionalni dodatki
Objavljeno v DKUM: 26.04.2019; Ogledov: 1344; Prenosov: 94
Celotno besedilo (3,25 MB) |
