| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza znanstvenih raziskav in nadgradnja model "Izvorno slovensko"
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model 'Izvorno slovensko', kratke lokalne verige, destinacijske management, marketing organizacije, lokalno dodana vrednost
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Teritorialne kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu 'Izvorno slovensko'
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Teritorialne kolektivne blagovne znamke so vedno pogosteje orodje razvoja in trženja podeželskih upravljanih destinacij z jasno vizijo prihodnosti, podkrepljeno s strateškimi razvojnimi in trženjskimi cilji, ukrepi in aktivnostmi. Celovito povezani deležniki z namenom ustvarjanja visokokakovostne ponudbe območja gradijo prepoznavno lokalno dodano vrednost gastronomije destinacije. Mnogi avtorji izpostavljajo, da ciljne skupine domačih in mednarodnih obiskovalcev, predvsem sodobni ljubitelji hrane, tako imenovani foodies, vedno bolj iščejo in cenijo tovrstna prizadevanja. Centri kakovosti z organiziranimi kratkimi lokalnimi dobavnimi verigami, usposabljanji in svetovanji strokovnih institucij ter z digitalno trženjsko-prodajno-logistično tehnologijo prinašajo sinergične učinke vsem vključenim deležnikom destinacije. Pomembno je, da se vsak deležnik na poti od njive do krožnika in še dlje, vse do vodenega gastronomskega doživetja in prireditve ter doživetega bivanja v avtentičnih nastanitvenih kapacitetah, posveča le delu celovitega doživetja % lastnemu prispevku v verigi destinacijske zgodbe % in prispeva k visoki kakovosti lokalno dodane vrednosti končnemu gastronomskemu doživetju. Več kot deset teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, vzpostavljenih po modelu 'Izvorno slovensko', sledi opisanemu pristopu in s tem prispeva k vedno večji prepoznavnosti Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije, ki pritegne z raznovrstno gastronomsko ponudbo tudi zahtevne raziskovalce gastronomije.
Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model 'Izvorno slovensko', kratke lokalne verige, destinacijske management, marketing organizacije, lokalno dodana vrednost
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (625,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Razvoj podeželske gastronomske destinacije z lokalno dodano vrednostjo
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Gastronomski turizem je lahko pomembno orodje sonaravnega razvoja in trženja podeželskih destinacij. Sistematičen razvoj podeželja temelji na dolgoročni usmeritvi in sliki prihodnosti destinacije, ki vključuje in s katero se istovetijo vsi deležniki. Samo povezani lahko doprinesejo k celovito usklajeni ponudbi, ki s sodobnimi trženjskimi orodji nagovarja prepoznane ciljne skupine gostov. Ključno vlogo igra koordinator mreženja ponudnikov in trženja atraktivne, visokokakovostne ponudbe z veliko lokalno dodane vrednosti. Ta temelji na prepoznanih živilih, gradivih, postopkih pridelave in predelave ter odličnih chefih, ki v kratkih dobavnih verigah zagotavljajo prvinske okuse na poti od njive do krožnika. Pomreženi strokovno usposobljeni in inovativni ponudniki lahko sistematično gradijo celovito kakovost destinacije, izpostavljajo gastronomske značilnosti in poreklo prostora ter vzpostavljajo specializirano okolje, prijazno za gastronomski oddih daleč od stresnega sveta. Mir, tišina, čist zrak in voda, lepa krajina, ohranjena narava, ponudba z zeleno zgodbo, prijazni domačini, narečja, šege in navade, ki se kažejo tudi skozi odlično gastronomijo, kreativne delavnice, druženja in gastronomske prireditve, omogočajo ob programih dobrega počutja v naravi in podeželskem velnesu neponovljiva doživetja ljubiteljem hrane in vsem, ki si vzamejo čas in so tovrstna gastronomska doživetja pripravljeni tudi plačati. To je smer, ki jo je izbrala Slovenija, ki bo v letu 2021 gastronomska regija Evrope.
Ključne besede: podeželski turizem, trajnostni razvoj destinacije, gastronomija, kratke oskrbne verige, lokalno dodana vrednost.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (844,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Mreženje : zagotavljanje dodane vrednosti destinacije
Tanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Trajnostni in odgovorni turizem sta vsestranska instrumenta dolgoročnega razvoja. Temeljita na proaktivnem načrtovanju in celovitem upravljanju turističnih vrednostnih verig v zeleni pametni destinaciji. Kakovostna celostna ponudba medsektorsko povezanih pristnih butičnih doživetij ter njena učinkovita in ciljana promocija, trženje in prodaja vplivajo na motivacijo, interes in rast turističnega povpraševanja in potrošnje. Večja potrošnja je povezana z večjim prihodkom destinacije in s povečanjem deleža lokalno oziroma regionalno dodane vrednosti po celoviti verigi turistične ponudbe. Pristop zahteva širok nabor razvojnega interveniranja skozi raznotere projekte povezanih deležnikov, kar sledi strateško načrtovani sliki prihodnosti od spodaj navzgor in od zgodaj navzdol. Mreženje v procesu ustvarjanja vrednosti za oblikovanje, trženje, prodajo in evalviranje avtentičnih zelenih doživetij ima izjemne sinergične in multiplikativne učinke ter moč razpršitve prihodka. S tem se dodaja vrednost po celotni verigi, tudi izven turistične dejavnosti. Tako nastajajo turistični produkti – vodena doživetja, ki certificirana s teritorialnimi kolektivnimi blagovnimi znamkami, vzpostavljenimi po modelu Izvorno slovensko, zagotavljajo visoko kakovost in dodano vrednost destinacije.
Ključne besede: mreženje, turistična destinacija, verige vrednosti, dodana vrednost, avtentična butična doživetja, teritorialna kolektivna blagovna znamka
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 260; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Uporaba orodij menedžmenta in dodana vrednost v slovenskih invalidskih podjetjih
Gorazd Šoster, Mirko Markič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen raziskave je ugotoviti stanje pri načrtovanju in uporabi menedžerskih orodij v invalidskih podjetjih, ki poslujejo v Republiki Sloveniji. Ugotavljali smo, ali obstaja statistično značilna korelacija med načrtovanjem uporabe in uporabo menedžmentskih orodij ter dodano vrednostjo. Ugotovili smo, da z načrtovanjem in uporabo menedžerskih orodij podjetja ne dosegajo višje dodane vrednosti. Menedžersko orodje, katerega uporaba je povezana s povečanjem dodane vrednosti, je EFQM. Bistvene prednosti uporabe menedžerskih orodij so izboljšanje preglednosti procesov, višja kakovost proizvodov, večje zadovoljstvo odjemalcev in izboljšanje ugleda podjetja. Izidi iz raziskave bodo koristni za vse, ki si prizadevajo za nenehno izboljšanje uspešnosti poslovanja.
Ključne besede: invalidska podjetja, dodana vrednost, menedžment, orodja, uspešnost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 252; Prenosov: 0

6.
Inovativni načini ustvarjanja dodane vrednosti izdelkom in storitvam
Klemen Petelin, 2019, diplomsko delo

Opis: V sodobnem času se podjetja soočajo z vse večjo konkurenco in da bi izstopala iz te množice ter si zagotovila konkurenčno prednost, je ključnega pomena, da si ustvarijo dodano vrednost. Ljudje se za nakup odločajo na podlagi različnih dejavnikov, najpomembneje pa je, da bo izdelek ali storitev zadovoljil njihove potrebe. Izhajati je potrebno iz perspektive strank, oziroma kupcev, na kar opozarja tudi Gibson (2015, str. 184); da najdemo nove priložnosti za inoviranje, se moramo postaviti v vlogo naših strank in začeti gledati na znamko, izdelke in storitve skozi njihove oči. Na primeru zaposlitvenega portala Mojedelo.com, ki je v lasti podjetja Styria digital marketplaces d.o.o., smo ugotavljali pomembnost dodane vrednosti izdelkov in storitev na primeru kariernih sejmov, ki jih prej omenjeno podjetje organizira že petnajsto leto. Raziskali bomo elemente, ki prinašajo dodano vrednost (kvaliteta, prihranek časa, boljše počutje). S pomočjo postavljenih raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, kateri elementi prinašajo omenjenemu podjetju dodano vrednost.
Ključne besede: dodana vrednost, edinstvena ponujena vrednost, odkrivanje strank, poslovni model canvas, value proposition canvas, inovativnost, vitko, študija primera
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 986; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

7.
Slovenski podjetniški observatorij 2000
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2001, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Pomen malih in srednjih podjetij je zelo velik in teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen malih in srednjih podjetij še nadalje naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z digitalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so tudi mala in srednja podjetja vse bolj konkurenčna večjim. Skladno z naraščanjem pomena malih in srednjih podjetij pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po primerjavi med državami. Slovenski podjetniški observatorij je prva tovrstna publikacija v Sloveniji, ki se v celoti posvetila proučevanju tega fenomena. V prvem delu podajamo analizo slovenskih podjetij za leto 1999 po regijah, dejavnostih in velikostnih razredih. V drugem delu primerjamo slovensko gospodarstvo z evropskim gospodarstvom, v tretjem delu pa smo razgrnili nekatere pomembnejše izide terenske raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi podjetji. Publikacija je dvojezična (slovenščina in angleščina).
Ključne besede: Slovenija, podjetništvo, podjetje, poslovni rezultati, zadolženost, podatki, informacije, statistični podatki, ocenjevanje, mala podjetja, srednja podjetja, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, reševanje problemov, birokracija, uporaba računalnika, Internet, inovacijska dejavnost, primerjave, mednarodne primerjave, Evropa, Evropska unija, Slovenski podjetniški observatorij, poslovna analiza, ovire za poslovanje
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 1236; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vpliv zaračunavanja storitev v multinacionalnih povezanih podjetjih na izkazano davčno osnovo vključenih subjektov
Mitja Černe, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaradi velike prepletenosti in soodvisnosti posameznih članov mednarodne skupine podjetij je pomembnost obstoja transakcij med povezanimi osebami velika. Posamezni člani skupine morajo med seboj opravljati transakcije, če naj skupina uspešno deluje na trgu. Posebna vrsta transakcij so storitve z nizko dodano vrednostjo. Te storitve en član skupine opravlja za druge člane, pri tem pa jih ne opravlja za interesente na trgu. Gre za podporne poslovne funkcije, brez katerih posamezni subjekt ne more delovati. Cene za opravljeno se imenujejo transferne cene. Določene morajo biti tržno primerljivo, kar se doseže z uporabo predpisanih metod za določanje transfernih cen. Ena od njih je metoda dodatka na stroške. V okviru te metode se določi stroškovna osnova, nanjo pa se doda ustrezen pribitek. Magistrsko delo analizira dva možna pristopa k določanju stroškovne osnove in proučuje njune prednosti in slabosti. Prvi možni pristop določanja stroškovne osnove je z uporabo podatkov o dejanskih stroških izvajalca, drugi pa z uporabo standardnih stroškov izvajalca. Model dejanskih stroškov je v praksi najbolj pogost, a vsebuje pomembno slabost, ki lahko vodi v neustrezen ekonomski položaj, posledično pa tudi v davčno neustrezno transferno ceno. Na drugi strani pristop določanja transferne cene preko standardnih stroškov sicer odpravlja slabost alternativne izbire, a istočasno predstavlja odklon od dejanskega stanja, kar ni skladno s temeljnimi načeli obdavčitve. Raziskovalno delo je pripeljalo do zaključka, da je kombinacija obeh pristopov v pravilnem vrstnem redu tisto, kar daje najboljše rezultate - davčno ustrezno transferno ceno.
Ključne besede: transfer, cene, storitve, dodana, vrednost, stroški, osnova, dejanski, standardni, dodatek, smernice
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1508; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

9.
Optimiranje verige dodane vrednosti pri načrtovanju in izdelavi preoblikovalnih orodij
Peter Kerš, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo upravičeno dokazuje, da lahko tudi podjetja v naročniški proizvodnji, kar orodjarne so, z izvajanjem vitke proizvodnje, vitkega menedžmenta in študijem časa kot del organizacije proizvodnje v kombinaciji z ostalimi metodologijami in orodji za izboljšanje kakovosti ustvarijo večjo dodano vrednost na zaposlenega, kar pomeni priložnost večjih dobičkov. Vsako optimiranje procesa, toka materiala in informacij je lahko majhno, a skupen učinek je lahko velikanski, ne le v proizvodnem procesu, temveč v celotnem poslovanju znotraj in zunaj podjetja. Delo prav tako daje pomen delavcu kot najpomembnejšemu viru prihodnosti in prikazuje inovativnost kot konkurenčno prednost. S prej kakovostno dokončano proizvodnjo obdržimo kupce, s tem pa zaupanje, dolgoročen obstoj, podobo in nenazadnje dobre kompetence za nadaljnje delo.
Ključne besede: optimiranje verige dodane vrednosti, dodana vrednost, organizacija proizvodnje, vitka proizvodnja, naročniška proizvodnja, vrednostni tok, informacijski tok, konkurenčna prednost, inovativnost, orodjarstvo
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 1503; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (8,43 MB)

10.
ANALIZA EVOLUCIJE FINANČNE FUNKCIJE S PRIMEROM PROJEKTNO VODENEGA PODJETJA
Katja Bonin, 2016, diplomsko delo

Opis: Finančna funkcija je nujna za obstoj podjetja. Okolje se spreminja, kar prinaša nove priložnosti, ki pa jih spremljajo tudi nova tveganja, ki jih moramo obvladovati. Finančna funkcija je vpeta v celotno poslovanje podjetja in je primerna za prevzem dodatnih nalog in večjo vlogo pri upravljanju podjetja, s čimer prinaša dodano vrednost poslovanju podjetja. V prihodnosti se bo vloga finančne funkcije še povečevala. Vse poslovne funkcije v podjetju morajo delovati usklajeno za dosego zastavljenih ciljev. Poslovanje mora biti planirano in nadzorovano, da vsi delujejo skladno s strategijo, da pri težavah vemo, kaj je vzrok in se pravočasno odzovemo po vnaprej pripravljenih scenarijih. Preoblikovanje organizacije celotnega podjetja in s tem tudi finančne funkcije je dolg, kompleksen in težek proces. Uspeh ni vnaprej zagotovljen, potreben je velik vložek vseh sodelujočih, od vodstva, ki mora dati vso podporo, do zadnjega zaposlenega, kajti menjati ni treba samo dela in naloge ampak miselnost. Ključni za uspeh so kadri, ki morajo sprejemati novosti in aktivno sodelovati. V nalogi bomo predstavili tradicionalno in sodobno finančno funkcijo podjetja, njun razvoj in način delovanja. Na modelu sodobne finančne funkcije podjetja bomo analizirali finančno funkcijo podjetja X in predlagali rešitve oziroma predloge izboljšav.
Ključne besede: finančna funkcija, preoblikovanje, dodana vrednost, človeški viri
Objavljeno v DKUM: 25.07.2016; Ogledov: 897; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (936,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici