| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ALI LAHKO V SLOVENSKEM PRAVNEM REDU GOVORIMO O PRAVICAH ŽIVALI?
Melita Brežnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Pravice živali so v zadnjem času predmet številnih razprav. Povzročajo spore med zagovorniki dobrobiti živali, zagovorniki pravic živali ter ostalo družbo, ali bi živalim morali priznati pravice, če je odgovor pritrdilen, katere in kako jih vključiti v realnost. Ker so pravice živali zelo široka tema, sem se osredotočila na pravni sistem Slovenije. Izpostavila sem vprašanje: Ali lahko v slovenskem pravnem redu govorimo o pravicah živali? V diplomski nalogi sem obravnavala vprašanje iz filozofskega in praktičnega vidika. Predstavila veljavno zakonodajo in dejanski položaj zaščite živali v Sloveniji in prikazala možne rešitve.
Ključne besede: pravice živali, dobrobit živali, zaščita živali, zakonodaja.
Objavljeno: 23.03.2012; Ogledov: 1684; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (383,23 KB)

2.
NORMATIVNA UREDITEV DOBROBITI ŽIVALI
Ana Mrak, 2014, diplomsko delo

Opis: Ljudje bivamo z živalmi že od nastanka človeštva. V času rimske civilizacije je bila žival stvar v pravnem prometu, prostoživeče živali pa res nullius, kar je pomenilo, da jo je lahko vsak vzel v posest. Pravna zaščita živali se je začela kot zaščita tuje lastnine, kar pomeni, da so imele status objekta. Saksonski kazenski zakonik iz 18. stoletja je bil eden prvih, ki je kaznoval njihovo zlorabo. Šele leta 1824 je bila v Angliji s strani Arthurja Brooma ustanovljena prva organizacija za zaščito živali. Sodobno pravo jim priznava pravno zaščito. Ta obsega človeške normativne in dejanske aktivnosti, ki naj preprečijo mučenje, izboljšajo življenjske razmere, zmanjšajo njihovo trpljenje ipd. V Sloveniji je zaščita živali določena v Zakonu o zaščiti živali , ki je bil sprejet leta 1999 in določa odgovornost ljudi za zaščito živali, s Kazenskim zakonikom ter drugimi zakoni in podzakonskimi akti. Na nacionalni ravni za zaščito živali skrbijo različni organi in organizacije, ki imajo pristojnosti določene z zakoni. Ko je v Evropi začel naraščati pomen dobrobiti živali, so se intenzivno lotili reševanja te problematike tudi v okviru Sveta Evrope in v okviru njihovega delovanja je bilo sprejetih več konvencij, ki so jih ratificirale tudi države zunaj Evrope. Združene države Amerike so sprejele Animal Welfare Act na zvezni ravni, posamezne države pa imajo lokalne predpise in zakone za zaščito živali. Španija predstavlja primer države, ki zaradi močnega krščanskega vpliva ni zaščitniško naravnana do živali, vendar se v zadnjih letih zadeve bistveno spreminjajo, dokaz za to predstavlja tudi prepoved bikoborb v Kataloniji, ki pomenijo eno izmed glavnih značilnosti in znamenitosti Španije. Danes je skrb za dobrobit živali postala pomembna tematika, vendar še vedno obstajajo dejavnosti, ki so dovoljene in nesankcionirane, pri katerih prihaja do mučenj, kot je testiranje na živalih, prav tako pa obstajajo pomanjkljivosti v zakonodajah, ki jih bo potrebno odpraviti, da se zagotovi tako dobrobit živali, kot tudi zdravje ljudi, ki uživajo meso in mlečne izdelke.
Ključne besede: Dobrobit živali, zaščita živali, Zakon o zaščiti živali, mučenje živali, zaščita živali v ZDA, zaščita živali v Španiji, bikoborbe, vivisekcija.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 793; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (434,55 KB)

3.
Ugotavljanje vpliva različnega nastilja na proizvodne rezultate piščancev brojlerjev
Borut Pučko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv različne vrste nastilja na proizvodne rezultate piščancev brojlerjev. Proučevali smo vpliv vrste nastilja na prirast piščancev, porabo krme, vode, doseženo konverzijo, relativno vlago, koncentracijo NH3 in CO2, poškodbe nog, tarzalnih sklepov in prsi. Raziskavo smo izvedli na povprečno 18270 živali, vhlevljenih v vsakega od petih enakih hlevov. V hlevu 5 in 6 smo uporabili sekano slamo (skupina Sekana slama), v hlevu 7 in 8 smo uporabili lignocel combi plus (skupina Lignocel) in v hlevu 9 žagovino (skupina Žagovina). Na kontrolne dneve smo individualno opazovali 1 % vhlevljenih živali v posameznem hlevu na opisane parametre v skladu z normativi o dobrobiti živali. Ugotovili smo, da so piščanci najbolje priraščali v skupini Žagovina. Ugotovljena je statistična značilna (P ≤ 0,05) razlika od ostalih dveh skupin. Skupina Žagovina doseže najvišji koeficient učinkovitosti 309. Konverzija je najvišja v skupini Sekana slama 1,79 kg najmanjša v skupini Lignocel 1,72 kg. Poškodb nožnih blazinic in tarzalnih sklepov je bilo tekom celotne vzreje najmanj v skupini Žagovina, največ pa v skupini Sekana slama. Pri nobeni skupini ni poškodb na prsih. Na 35. dan se je pokazala značilna (P ≤ 0,05) razlika v izmerjeni prisotnosti NH3. V izmerjeni vlagi nismo izsledili odstopanj med skupinami. Po odvzetem vzorcu gnoja se je izkazalo, da so najvišje vsebnosti v skupini Sekana slama, najmanjše pa v skupini Žagovina. Na osnovi dobljenih rezultatov se je za najprimernejši nastilj pokazala Žagovina.
Ključne besede: brojlerski piščanci, stelja, rastnost, proizvodni rezultati, dobrobit živali
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 1279; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (531,24 KB)

4.
Izbira nastilja in pojav dermatitisa pri piščancih brojlerjih v pogojih bts reje
Dušan Herzog, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali si piščanci znajo izbrati bolj primeren nastilj in kako posamezen nastilj vpliva na pojavnost nožnega dermatitisa v posameznem obdobju leta. V raziskavo smo vključili tri vrste nastilja: hoblovino (H), peletirano slamo (PS) in rezano slamo (RS). Živali so bile razporejene v 6 skupin, posamezno skupino smo opazovali dnevno 42 dni, povprečno število živali v je bilo 11800. Piščanci so bili prosto naseljeni po celotnem hlevu, ki je bil razdeljen na tri dele. Vsak del je imel drug nastilj, med posameznimi deli pa ni bilo pregrad. Ko je bil hlev izpraznjen in pripravljen za novo rejo, smo na vsaki tretjini zamenjali nastilj. Na vsakem nastilju smo namestili 6 opazovalnih mest, velikosti 1 m2. Ugotovili smo, da v doseženi masi na izbranem nastilju ni statistično značilnih (P > 0,05) razlik ob kontrolnih tehtanjih, tudi med rejami nismo ugotovili statistično značilnih (P > 0,05) razlik v doseženi masi živali. Pri izbiri nastilja smo ugotovili, da se hoblovina in peletirana slama statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta od rezane slame, saj je bilo na rezani slami statistično manj piščancev. Med rejami v posameznem tednu pa smo ugotovili statistično značilno (P > 0,05) razliko. Na hoblovini in peletirani slami smo ugotovili manj poškodb nožnih blazinic kot na rezani slami. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ poškodb nog v zimskem obdobju. Odsotnost poškodb je bila največja na hoblovini in peletirani slami.
Ključne besede: brojlerski piščanci, nastilj, rastnost, dermatitis, izbira nastilja, dobrobit živali
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 141; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici