Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dobro počutje oziroma dobrobit živali je predpogoj za visoko kakovostno in nemoteno rejo in postaja eden izmed stebrov produktivne, učinkovite ter trajnostne reje. Za spremljanje stanja dobrega počutja v reji so bili razviti specifični protokoli. Ocenjevanje dobrobiti se primarno izvaja v rejah ene vrste živali, medtem ko informacij ocenjevanja z uporabo istih protokolov v mešani reji pravzaprav ni. V nalogi smo uporabili protokole AWIN ter ocenili stopnjo dobrobiti v mešani čredi drobnice, t. j. pri hkratni paši ovc in koz. Ocenjevanje smo izvedli v zgodnjem spomladanskem in poletnem času, v mešani čredi s 25 ovcami in z 19 kozami na pašniku PRE Drobnica Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Rezultati ocenjevanja dobrobiti ovc in koz so pokazali, da so bile živali ustrezno hranjene, imele dostop do vode, ustrezno telesno kondicijo ter primerne bivalne pogoje, pri čemer znakov bolečine ali resnejših bolezni nismo zaznali. Živali so bile socialno integrirane in so izražale predvsem pozitivno obnašanje. Ugotovljena so bila le manjša odstopanja pri stanju parkljev, predvsem pri ocenjevanju pred redno pomladansko nego/korekcijo parkljev.. Pogoji reje v mešani čredi so omogočili izražanje normalnega vedenja, socialnih interakcij in na splošno kazali na ugodno stanje dobrobiti, medtem ko opažena manjša odstopanja poudarjajo pomen rednega spremljanja zdravja in vzdrževanja kakovostne reje. Za posamezno vrsto specifični protokoli so sicer uporabni tudi v mešanih rejah, čeprav bi bilo za tovrstne reje potrebno izoblikovati enoten protokol primeren za ocenjevanje obeh vrst hkrati (prilagoditev in združitev določenih indikatorjev, ter vključitev ocenjevanja medvrstnih interakcij).
Ključne besede: koze, ovce, mešana čreda, dobro počutje živali, protokol AWIN
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Ljudje preživimo na delovnem mestu velik del življenja. Tako je obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju izrednega pomena, saj pripomore k dobremu počutju zaposlenih in pozitivno prispeva k njihovemu psihofizičnemu zdravju ter prek tega pomembno bogati splošno kakovost življenja. Zaradi njihove tesne povezanosti s stresom pozornost na psihosocialna tveganja v zadnjem času vse bolj narašča. Gre za širok preplet dejavnikov, vse od organizacijskih, delovnih, socialnih in okoljskih, ki negativno vplivajo na psihofizično zdravje zaposlenega. S spreminjajočimi se razmerami dela ter stalnim razvojem tehnologije, se število dejavnikov tveganj v delovnem okolju le še veča, ob tem pa se obstoječi dejavniki tveganj le še poglabljajo. Zato pa so spodbujanje dobrega počutja ter v sklopu tega SEDP in PDP zaposlenih izrednega pomena. SEDP je celovit koncept, ki ga mnogi enačijo s srečo in se v splošnem nanaša na občutke splošne izpolnjenosti, zadovoljstva, smisla in kvalitete življenja. Kot tak pomembno prispevka k večji zavzetosti, zadovoljstvu in motivaciji zaposlenih, krepi njihovo pripadnost podjetju ter medsebojne odnose. Medtem pa lahko PDP enačimo s psihološkim zdravjem ter se v okviru delovnega okolja kaže predvsem v prosocialnem vedenju, večji pripravljenosti za pomoč drugim, pozitivni naravnanosti, večji produktivnosti, inovativnosti in navsezadnje tudi v boljšem obvladovanju stresa. Neobvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju ter s tem povezane višje ravni stresa in nižje ravni dobrega počutja zaposlenih imajo lahko vrsto negativnih učinkov, ki na ravni zaposlenih kažejo na čustveni, vedenjski, kognitivni in fiziološki ravni ter kot take izrazito negativno vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Posledice navedenega pa občuti tudi organizacija, in sicer predvsem v obliki višjih stroškov kot posledice večjega absentizma, prezentizma in fluktuacije zaposlenih, njihove nižje delovne učinkovitosti, večjega števila napak pri delu, pogostejših z delom povezanih nesreč in obolenj, slabših medosebnih odnosov, nižje motivacije in zadovoljstva in kot posledica nižje splošne poslovne uspešnosti organizacije. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo psihosocialnih tveganj, PDP, SEDP in njihove povezave med zaposlenimi v dveh majhnih družinskih podjetjih na Pohorju, ki delujeta v gostinsko-turističnem sektorju. Za dan sektor so značilne sezonskost dela, neredne delovne ure, delo ob neugodnem času, kadrovske težave ter izpostavljenost fizični in čustveni izčrpanosti. V sklopu tega smo si zadali štiri hipoteze. Preko uporabe metod deskriptivne statistike, Shapiro-Wilkovega testa normalnosti porazdelitve, Mann- Whitneyjevega U-testa za primerjavo dveh neodvisnih vzorcev in Spearmanovega koeficienta korelacije za ugotavljanje statistično pomembnih povezav med spremenljivkami, smo ugotovili, da se kljub danim tveganjem, zaposleni v obeh preučevanih organizacijah v povprečju delno dobro počutijo, so zadovoljni s svojim življenjem, ne doživljajo psihosocialnih tveganj v delovnem okolju ter da se stopnja zaznanih psihosocialnih tveganj med njimi statistično pomembno ne razlikuje. Dokazali smo tudi, da v preučevanih organizacijah ni statistično pomembne negativne povezave med psihosocialnimi tveganji in SEDP in PDP zaposlenih. Na podlagi analize podatkov in izvedenega teoretičnega pregleda danih konceptov, smo oblikovali smernice za izboljšanje stanja psihosocialnih tveganj, SEDP in PDP zaposlenih v preučevanih organizacijah.
Ključne besede: dobro počutje zaposlenih, stres, psihosocialna tveganja, subjektivno emocionalno dobro počutje, psihološko dobro počutje.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 88
Celotno besedilo (8,61 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali dobro počutje in čuječnost na delovnem mestu ter povezavo med obema konstruktoma. Pri dobrem počutju smo se osredotočali na psihično dobro počutje, ki se deli na subjektivno in psihološko dobro počutje. V nalogi smo na podlagi spoznanj pozitivne psihologije sprva opredelili oba pojma, nato pa pojasnili metode za njuno meritev ter načine krepitve obeh. Spregovorili smo tudi o učinkih dobrega počutja na zaposlene. Nadaljnje smo opredelili še pojem čuječnosti in njene značilnosti ter opisali načine prakticiranja čuječnosti na delovnem mestu. V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali se zaposleni v organizaciji X dobro počutijo in, ali so zaposleni v organizaciji X čuječi. Zanimalo nas je tudi, ali je dobro počutje zaposlenih v organizaciji X povezano z njihovo čuječnostjo. Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zadovoljni s svojim življenjem, da so v povprečju dobro razpoloženi in da pri njih v povprečju prevladuje psihološko dobro počutje. Zaposleni v organizaciji X se torej v povprečju dobro počutijo. Ugotovili smo tudi, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju čuječi. Naše raziskave so pokazale še, da je zadovoljstvo z življenjem zaposlenih v organizaciji X delno pozitivno povezano z njihovo čuječnostjo, prav tako je s čuječnostjo delno pozitivno povezano dobro razpoloženje in psihološko dobro počutje. Glede na ugotovitve našega dela smo vodstvu organizacije X predložili tudi rešitve in ponudili različne možnosti za izboljšavo dobrega počutja ter prakticiranja čuječnosti za njihove zaposlene.
Ključne besede: dobro počutje, delovno mesto, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Dobro počutje domačih živali, ki je premisa sodobne živinoreje, je močno odvisno od sistema reje. V govedoreji je sistem vezane reje še vedno zelo pogost, čeprav zaradi omejene možnosti gibanja velja za manj primernega. Alternativa temu sistemu je kot minimalni standard predlagana hlevska prosta reja, ki živalim omogoča prosto gibanje na omejenem območju. Čeprav se zdi samoumevno, da je prosta reja boljša od vezane, še vedno ni raziskav o tem, ali to velja za vse kategorije in starosti govedi. Namen raziskave je bil primerjati dobro počutje telic v vezani in prosti reji v obdobju pitanja pri različnih starostih. Raziskava je vključevala pet telic v vsakem sistemu na ponovitev (skupaj 20 živali). Počutje telic smo ocenili z uporabo protokola Welfare Quality®, ki vključuje oceno štirih opazovalnih področij: krmljenje, bivalni pogoji, zdravje in obnašanje. Meritve in opazovanja živali in hleva se pretvorijo/preračunajo v ocene dobrega počutja od 0 (neprimerno stanje) do 100 (optimalno stanje). Ocenjevanja so bila izvedena sedemkrat v obdobju pitanja (7–27 mesecev starosti) v trimesečnih intervalih. Rezultati so pokazali značilne razlike v ocenah dobrega počutja živali med vezano in prosto rejo le pri bivalnih pogojih ter tendenco razlik pri obnašanju. Pri obeh področjih so bile ocene razmeroma nizke v primerjavi s področjem krmljenja in zdravja živali, kjer med sistemoma reje ni bilo ugotovljenih razlik. Tudi časovna dinamika ocen meril in področij je bila značilno različna le pri bivalnih pogojih. Pri obeh sistemih reje so se vrednosti s starostjo zmanjševale. V sistemu proste reje so bile ocene pri mladih živalih skoraj optimalne (> 90), a so se s starostjo hitro znižale, v sistemu vezane reje pa ocene niso bile optimalne že pri mladih živalih (≈ 40). Rezultati kažejo, da je vezana reja manj primerna z vidika dobrega počutja živali zlasti za mlade živali. Zaradi tega je priporočljivo, da se mlade živali, če sta v vzrejnih objektih na voljo oba sistema, nastanijo v ograde s prosto rejo.
Ključne besede: dobro počutje živali, govedo, telice, sistem reje, protokol ocenjevanja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Obogatitev okolja je ena od metod, ki se uporablja za ublažitev agresije pri odstavitvi mladih pujskov, ki običajno izbruhne, ko jih mešamo iz neznanih gnezd, ter negativno vpliva na rastnost in dobro počutje pujskov. V diplomskem delu smo preizkusili preprost pristop s povečanjem količine obstoječih obogatitvenih predmetov za ublažitev agresije po odstavitvi. V vsaki od 10 ponovitev (5 kontrolnih, 5 testnih) smo v odstavitveni boks skupaj odstavili 3 ali 4 gnezda. V kontrolni skupini smo za obogatitev uporabili en viseč plastični predmet rdeče barve in en kos smrekovega lesa. Pri testu je bila obogatitev pomnožena glede na število odstavljenih gnezd. Med poskusom smo spremljali parametre agresije (grizenje repov, poškodbe/rane, šepavost) in pogostost pojavljanja različnih vrst interakcij (pozitivne, negativne, ukvarjanje z opremo/predmeti za zaposlitev), in sicer 1., 3., 5., 7., 14. in 21. dan po odstavitvi. Na koncu poskusa (21. dan po odstavitvi) smo ocenili še splošno stopnjo dobrega počutja pujskov z uporabo protokola Welafre Quality®. V testni skupini smo zabeležili 4-kratno povečanje ukvarjanja pujskov s predmeti za zaposlitev. Posledično je bilo 5-krat manj negativnih interakcij in 50 % manj šepanja in ran/poškodb na telesu, vključno z znaki grizenja repov. Tudi splošna stopnja počutja pujskov je bila višja v testni skupini. Uporabljena obogatitev boksa, prilagojena številu odstavljenih gnezd, se je izkazala za učinkovit način izboljšanja dobrega počutja odstavljenih pujskov.
Ključne besede: pujski, odstavitev, zaposlitveni material, igrače, dobro počutje živali
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 446; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,58 MB)