| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki glasbene terapije na dobro počutje starejših oseb z demenco
Ana Skale, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Vedno več prebivalcev v Sloveniji je starejših od 65 let in število bo iz leta v leto strmo naraščalo. Posledično se veča tudi število primerov starejših oseb, obolelih z demenco. Poznamo farmakološke oblike zdravljenja oziroma lajšanja simptomov demence, vedno več pa uporabljamo nefarmakološke oblike zdravljenja, ki so učinkovite in brez stranskih učinkov. Ena izmed oblik lajšanja simptomov demence je glasbena terapija. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšni so učinki glasbene terapije na dobro počutje starejših oseb z demenco. Metode: Izvedli smo sistematični pristop z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pri tem smo upoštevali smernice po PRISMA. Izvedli smo tematsko analizo in sintezo podatkov. Rezultati: Izmed 875 identificiranih zadetkov smo trinajst člankov vključili v tematsko sintezo. Oblikovali smo 3 glavne teme in 9 podtem, s katerimi lažje razumemo učinke uporabe glasbene terapije pri starejših osebah z demenco. Glavne teme so: (1) Izbira in potek glasbene terapije; (2) Pozitivni učinki glasbene terapije na starejše osebe z demenco in (3) Moteči dejavniki pri intervencijah glasbene terapije . Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija veliko pozitivnih učinkov na starejše osebe z demenco, vendar bi bilo dobro, da bi glasbeno terapijo vključevali v vsakodnevne dejavnosti starejših oseb. Le s kontinuirano uporabo te nefarmakološke oblike zdravljenja lahko zagotovimo dolgoročne učinke na dobro počutje starejših oseb z demenco.
Ključne besede: glasbena terapija, učinki, starejši ljudje, demenca, dobro počutje
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (814,99 KB)

2.
Aktivno staranje v domovih za starejše
Nejc Gjura, 2021, diplomsko delo

Opis: Ena izmed možnosti za aktivno staranje v domovih za starejše so prostočasne aktivnosti z namenom ohranjanja sposobnosti ter vzpodbujanja socialnih stikov. Namen raziskave je ugotoviti, kako starostniki doživljajo aktivno starost z vključevanjem v prostočasne aktivnosti v domovih za starejše.Prostočasne aktivnosti v domovih za starejše so ena izmed dejavnosti, ki pripomorejo k aktivni starosti starostnikov. Kljub visoki starosti lahko z vključevanjem v različne prostočasne aktivnosti aktivno preživljajo starost in ohranjajo svojo aktivno vlogo. Aktiven v starosti pomeni tudi biti aktiven in samostojen pri izvajanju vsakodnevnih aktivnostih. Sodelovanje v prostočasni aktivnostih vpliva na zadovoljstvo in kvaliteto življenja ter na doseganje dobrega počutja
Ključne besede: starostnik, prostočasne aktivnosti, zadovoljstvo, dobro počutje, kvaliteta življenja
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 187; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 197; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

4.
Manager za srečo: izmišljen naziv ali kadrovski poklic prihodnosti
Lea Lah, 2020, magistrsko delo

Opis: Človeški viri so najpomembnejši viri organizacije in jih je treba obravnavati z najvišjo stopnjo pozornosti. Vključevanje zaposlenih, njihovo motiviranje in dvig ravni uspešnosti so vse lastnosti managementa človeških virov. Vendar se tudi to področje z leti spreminja in dopolnjuje ter je vse bolj naklonjeno skrbi za zadovoljstvo in ne nazadnje srečo zaposlenih. Vse kadrovske procese je mogoče na novo definirati, da lahko zagotovimo srečne in produktivne zaposlene in s tem povezano delovno mesto. Področje pozitivne psihologije na delovnem mestu razlaga, zakaj zaposleni, ki imajo boljše psihološko dobro počutje v organizaciji, tudi delujejo boljše, in predstavlja prehod, dojemanje in zagotavljanje zaposlenih, ki se v organizaciji dobro počutijo. Pozitivna psihologija na delovnem mestu v delovno okolje vnaša dejavnike, ki zaposlenim omogočajo razvijanje in dobro delovanje. Povezana je z raziskavami o dobrem počutju na delovnem mestu, predvsem psihičnim dobrim počutjem in njegovo povezavo z učinkovitostjo na delovnem mestu. Psihično dobro počutje je osrednji pojem pozitivne psihologije. Sestavljeno je iz subjektivnega dobrega počutja, psihološkega dobrega počutja in samodeterminacije. S krepitvijo psihičnega dobrega počutja lahko vplivamo na dobro počutje posameznika na delovnem mestu. Subjektivno dobro počutje ali sreča, ki pomeni človekovo ovrednotenje lastnega življenja, je pojem, ki se razlikuje od psihičnega dobrega počutja. Sreča na delovnem mestu vključuje zadovoljstvo z delovnim mestom, vendar je veliko več kot samo to. Obstaja nesporna povezava med srečo delavcev in produktivnostjo na delovnem mestu, kar pomeni, da so srečni delavci produktivni delavci, zato se je funkcija človeških virov začela posvečati prav sreči zaposlenih na delovnem mestu. V nalogi smo opravili kvalitativno raziskavo managerja za srečo zaposlenih, kot ga imenujejo spletni navedki. Na podlagi strukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je najbolj smotrn naziv delovnega mesta manager delovne sreče. Manager delovne sreče ni samo izmišljen naziv, temveč ga lahko opredelimo kot kadrovski poklic prihodnosti. Navsezadnje gre za koncept delovne sreče, ki je nujno potrebna v spreminjajočem se kadrovskem svetu. Primarna vloga managerja delovne sreče je ustvariti srečno in spodbudno delovno okolje. S strateškega vidika je primarna funkcija managerja delovne sreče ta, da je ključna vez med zaposlenimi in top managementom. Aktivnosti managerja delovne sreče razdelimo na notranje in zunanje (predavanja na konferencah in zunanjih dogodkih). Notranje aktivnosti razdelimo naprej na dolgoročni strateški del (dolgoročni razvoj zaposlenih) in kratkoročne aktivnosti (mini prakse za večanje delovne sreče). Področje delovanja managerja delovne sreče je odvisno od potreb in značilnosti podjetja. Izobrazba za managerja delovne sreče ni predpisana. Primeren je vsak študij, ki je povezan z ljudmi, z organizacijo ali komuniciranjem. Dobrodošlo je, da ima manager delovne sreče znanja s kadrovskega področja, upravljanja ljudi, projektnega managementa in da so mu jasna ekonomska znanja. Manager delovne sreče ni samo manager človeških virov; manager delovne sreče je njegova nadgradnja. Razlika med njima je v tem, kako sta pozicionirana v podjetju in kakšne so njune naloge. S to raziskavo smo ponudili postavitev temeljev poklicu managerja delovne sreče v Sloveniji.
Ključne besede: manager za srečo, manager človeških virov, psihološko dobro počutje, pozitivna psihologija na delovnem mestu, delovna sreča
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 304; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Analiza razvojnih možnosti ponudbe za dobro počutje v botaničnem vrtu univerze v mariboru
Ksenija Grašič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili pojem dobro počutje in raziskali, kako raznolika je ponudba Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki vključuje dobro počutje ter kako so te storitve oglaševane. Rezultate smo pridobili z anketiranjem, jih analizirali in grafično prikazali. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo sestavili predloge za izboljšavo obstoječe ponudbe v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in pripravili predloge paketov s ponudbo, ki vključuje obisk Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Sestavili smo tudi itinerarje z vključitvijo obiska ponudbe Botaničnega vrta za različne segmente turistov.
Ključne besede: Botanični vrt, dobro počutje, gastronomija, ponudba.
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 328; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
Zavzetost zaposlenih pri delu in njihovo dobro počutje
Valerija Stritar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo zavzetost zaposlenih na delovnem mestu in njihovo dobro počutje. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega dela in empiričnega oziroma raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili zavzetost, njegove dejavnike, kategorije, predstavili tri modele merjenja zavzetosti ter opisali ovire in možne ukrepe pri doseganju zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu. V nadaljevanju smo se osredotočili še na dobro počutje, ga opisali, našteli njegove vrste ter ugotavljali razmerje med zaposlenim, ki se v podjetju dobro počuti, in podjetjem. V empiričnem oziroma raziskovalnem delu smo ugotovili stopnjo zavzetosti in dobrega počutja ljudi v delovnem razmerju. Anketirane smo glede na njihovo delovno zavzetost razvrstili v tri kategorije, glede njihovega dobrega počutja pa smo ugotovili, katero izmed štirih področij, najslabše oziroma najboljše vpliva na dogajanje na delovnem mestu.
Ključne besede: zavzetost na delovnem mestu, dobro počutje zaposlenih, Gallupov test zavzetosti
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 574; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (940,92 KB)

7.
Razvoj koncepta trajnostni management človeških virov
Katja Kovše, 2019, magistrsko delo

Opis: Današnje organizacije se srečujejo z nenehnimi gospodarskimi, družbenimi ter okoljskimi spremembami in izzivi, zato je nujno, da sledijo trajnostnemu razvoju, ki zajema doseganje ciljev na področju gospodarstva, družbe in okolja z namenom, da organizacije ohranjajo svoje bistvo, to je dolgoročno uspešnost. Pomembno vlogo pri zagotavljanju uspešnosti imajo človeški viri, zato je smiselno, da se trajnost vzpodbuja tudi na področju managementa človeških virov. Novonastalo področje trajnostnega managementa človeških virov poudarja, da je dolgoročno ohranjanje človeških virov bistvenega pomena ter vodi v trajno uspešnost organizacije. Osrednji problem koncepta trajnostnega managementa človeških virov pa je, da ni dovolj raziskan in prepoznaven za organizacije. S tem namenom smo s pomočjo strokovnih in znanstvenih člankov področje raziskali, nato pa s pomočjo dosedanje literature poskušali dokazati, da trajnostni management človeških virov pozitivno vpliva na počutje zaposlenih ter na dolgoročno poslovno uspešnost organizacije. Z raziskavami smo potrdili prvo hipotezo, da z ustreznimi funkcijami trajnostnega managementa človeških virov zmanjšujemo negativne učinke na zaposlene. Z drugo hipotezo smo ugotovili, da trajnostni management človeških virov vpliva na dolgoročno uspešnost organizacije, vendar smo jo le delno potrdili, na tem področju je namreč potrebnega še precej raziskovanja. Kako s trajnostnim managementom človeških virov izboljšati dobro počutje zaposlenih in ohraniti dolgoročen obstoj organizacije, predstavlja odprt problem in izhodišče za nadaljnjo raziskovanje. Na koncu smo s pridobljenim znanjem oblikovali model trajnostnega managementa človeških virov, ki je primeren za slovensko okolje in temelji na dolgoročnih ciljih ter pozitivnemu učinku na zaposlene, organizacijo in družbo.
Ključne besede: management človeških virov, trajnostni razvoj, trajnostni management človeških virov, dobro počutje zaposlenih, organizacijska uspešnost
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 694; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

8.
POČUTJE IN VKLJUČENOST OTROKA Z DOWNOVIM SINDROMOM V REDNEM ODDELKU VRTCA: ŠTUDIJA PRIMERA
Jasna Peter, 2019, magistrsko delo

Opis: Otrok z Downovim sindromom je v rednem oddelku javnega vrtca vključen v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000, 5. člen) se otroku z Downovim sindromom prilagaja organizacija in način izvajanja programa, zagotavlja pa se mu tudi dodatna strokovna pomoč (v oddelku/izven oddelka, in sicer individualno/skupinsko) ter stalni/začasni spremljevalec (Opara, 2015). V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo: otroke s posebnimi potrebami (posebno pozornost namenjamo skupini otrok z Downovim sindromom), izvajanje predšolske vzgoje v javnih vrtcih, pokazatelja kakovosti vzgoje in izobraževanja (dobro počutje in vključenost), Ocenjevalni lestvici vključenosti in dobrega počutja za predšolske otroke (Laevers, 2005 in Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter dejavnike, ki po našem mnenju vplivajo na raven vključenosti in dobrega počutja predšolskih otrok v rednih oddelkih javnega vrtca. V empiričnem delu magistrske naloge prikazujemo kvalitativno raziskavo, ki temelji na študiji primera otroka z Downovim sindromom v rednem oddelku javnega vrtca. S pomočjo Ocenjevalne lestvice vključenosti in dobrega počutja (Marjanovič Umek, Fekonja in Bajc, 2005) ter s pomočjo intervjuvanja vzgojiteljice, izvajalke dodatne strokovne pomoči in svetovalne storitve ter spremljevalke otroka z Downovim sindromom smo pridobili podatke, ki so nam omogočili prikaz in razlago rezultatov opravljene raziskave. Ugotovili smo, da otrok z Downovim sindromom ob podpori vrtca, dodatni strokovni pomoči, prilagoditvah ter stalni spremljevalki izkazuje različne ravni vključenosti in dobrega počutja pri dejavnostih, ki se izvajajo v vrtcu, prav tako smo ugotovili, da se njegova raven funkcioniranja razlikuje po področjih (fina in groba motorika, intelektualne sposobnosti, komunikacija, organizacijske oblike, samostojnost, zaznavanje). Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da vrtec otroku z Downovim sindromom zagotavlja ustrezno strokovno pomoč, podporo in prilagoditve ter mu tako omogoča optimalni razvoj in učenje v okviru njegovih zmožnosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Downov sindrom, študija primera, vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javni vrtec, dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje in vključenost otrok.
Objavljeno: 15.04.2019; Ogledov: 1145; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
Dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu
Vesna Ferlan, 2018, diplomsko delo

Opis: V delu smo se posvetili raziskovanju subjektivnega emocionalnega blagostanja in psihološkega dobrega počutja, ki sta osrednja pojma v okviru pozitivne psihologije. Preučili smo oba pojma, razčlenili njuno sestavo in raziskali odločilne dejavnike, ki vplivajo na subjektivni blagor in psihološko dobro počutje. Načini krepitve subjektivnega blagostanja in psihološkega dobrega počutja podajajo predloge oziroma konkretne rešitve, s katerimi lahko močno vplivamo na dobro počutje posameznika. Namen raziskave je bilo ugotoviti ter pojasniti povezavo med psihološkim dobrim počutjem ter emocionalnim dobrim počutjem na delovnem mestu posameznika. Ugotovili smo, da veliko vlogo v tem procesu predstavlja tudi organizacija na način, kako obravnava svoje zaposlene, kakšne delovne pogoje jim nudi in v kakšni meri se zavzema za izboljšanje dobrega počutja sodelavcev.Ugotovili smo, da je zadovoljen zaposleni bolj motiviran, bolj produktiven, lažje premaguje obremenitve in dobro obvladuje stres.
Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno dobro počutje, psihološko dobro počutje, dobro počutje na delovnem mestu, zadovoljni zaposleni
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 1137; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (775,95 KB)

10.
Ekonomska analiza in tehnološko vrednotenje različnih vrst nastilja pri reji športnih konj
Nuša Kovačič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je ekonomska in tehnološka primerjava 4 različnih vrst nastilja: žagovine, slame, lesnih ostružkov, rezane slame. Raziskava zajema 2 ločena poskusa. Prvi poskus temelji na vsakodnevnem čiščenju boksa, kot je tudi najpogosteje v praksi. Drugi poskus pa temelji na vzdržljivosti nastilja. Vsak od navedenih poskusov je po modelnih kalkulacijah ovrednoten glede na stroške nastilja in stroške dela. Predstavljeni so skupni dnevni, mesečni in letni stroški kot tudi razmerje stroškov (nastilj : delo). Potrebne podatke o velikosti boksov ter višini, obsegu in dolžini konj smo pridobili z merjenjem. Prav tako smo z merjenjem pridobili podatke porabe nastilja in časa. Ugotovili smo, da vsi 4 različni materiali nastilja konjem zagotavljajo udobje, vendar ne pri enaki količini in niso vse vrste nastilja primerne za vse konje. Upoštevati moramo zdravstveno stanje konja, različne anomalije in navade konj.
Ključne besede: konji, nastilj, kalkulacije, stroški, dobro počutje živali
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 588; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici