1. 9. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : varnost v lokalnih skupnostih – dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnih skupnostih v zadnjem desetletju2023, zbornik Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 9. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Kranju v novembru 2023. Glavna tema konference je varnost v lokalnih skupnostih, poudarek letošnje konference pa je na dobrih praksah, aktualnih temah in raziskovanju v zadnjem desetletju. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru »Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij« ter sodelovanja z raziskovalci iz NIJZ, ZRC SAZU, Univerze v Novi Gorici in praktiki iz policije in lokalnih skupnosti. Prispevki se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti in zaznave groženj v lokalnih skupnostih, vlogo sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti, problematiko drog in zasvojenosti, migracije in integracijo priseljencev, prestopništvo mladih, pravno ureditev zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, ekološko kriminaliteto, stališča prebivalcev do policije in legitimnost policije. Poleg predstavitve različnih vidikov zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih prispevki predstavljajo tudi primere dobrih praks.
Ključne besede: varnost, raziskovanje, dobre prakse, Slovenija, konferenca
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 444; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (8,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Individualizacija dela z dolgotrajno bolnim učencem - študija primera učenca z arnold-chiarijevim sindromom : magistrsko deloTeja Zavasnik, 2023, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu so predstavljene prednosti inkluzije, značilnosti vključevanja dolgotrajno bolnih otrok v redno osnovno šolo ter specifične prilagoditve, ki jih potrebujejo otroci s tovrstnimi težavami. Na teoretični ravni so analizirane glavne značilnosti Arnold-Chiarijevega sindroma in individualizacija dela učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom. V empiričnem delu je predstavljena študija primera učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom (ACS). Podatke smo pridobili s pomočjo intervjujev z učencem z ACS, njegovo razredničarko, specialno pedagoginjo, dvema učiteljema predmetnega pouka in njegovimi družinskimi člani. Ugotovili smo, da učencu prilagoditve zelo koristijo. Ima 4 šolske ure dodatne strokovne pomoči, uporablja računalnik za zapisovanje zapiskov in ima skrajšan urnik. Skrajšan urnik na kvaliteto socialno-emocionalne vključenosti učenca v šolskem okolju ne vpliva. Raziskava je pokazala, da imajo pedagoški delavci največ izzivov pri individualizaciji, kako in na kakšen način določiti obseg učnih vsebin za učenca, ki ima skrajšan urnik. Naloga je pomembna, saj so rezultati pokazali, kako in zakaj je potrebno učencu z ACS individualizirati poučevanje in mu nuditi dodatno strokovno pomoč. Prav tako smo predstavili primere dobre prakse, ki služijo za nadaljnje delo z učenci z ACS.
Ključne besede: inkluzija, dolgotrajno bolan otrok, individualizacija, Arnold-Chiarijev sindrom, primeri dobre prakse.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,59 MB) |
3. Krožno gospodarstvo na primeru tekstilne industrijeAila Civić, 2022, diplomsko delo Opis: Krožno gospodarstvo je nov vid umetnosti, ki preoblikuje okolje tako, da je v njem prijetno bivati. Kljub različnim škodljivim dejavnikom, ki jih je prineslo linearno gospodarstvo, je krožni model nov način perspektive življenja tako posameznika kot celotne populacije. Uvid v trenutne razmere je zaskrbljujoč, saj je odpadkov toliko, da presegajo mejo normalnega.
Posamezniki se borijo s pojavom hitre mode, ki se v praksi pokaže s praznimi policami in tonami odpadnih oblačil, ki še niso odslužila svoje življenjske dobe. Sukanje znotraj ustaljenega razmišljanja zemljanov temelji na starih neuporabnih metodah obravnavanja odpadkov, čeprav bi bili novi modeli učinkovitejši.
Vsebina je razdeljena na teoretični del, v katerem smo opredelili krožno gospodarstvo, potrošništvo in tekstilno industrijo, ter na praktični del, v katerem smo s pomočjo izvedene raziskave pridobili stališča potrošnikov o obravnavani tematiki. Raziskavo smo izvedli na potrošnikih, z njo pa smo želeli opozoriti na globalno problematiko linearnega modela.
Raziskava je pokazala, da samo 24 odstotkov vseh anketiranih pozna bistvo krožnega gospodarstva. Glavni razlog nakupa tekstilnih izdelkov je hitra moda, ki povzroča tudi do 12 kilogramov odpadkov letno na osebo. Anketiranci so kot trajnostne potrošnike označili moške, med najbolj preudarne potrošnike pa staro starostno skupino, ki zajema prebivalce, stare šestinpetdeset let ali več.
Anketiranci se zavedajo, da je najboljši način za preprečevanje odpadkov premišljeno nakupovanje. Najpogostejši razlog za odlaganje oblačil je, ker ta niso več v trendu ali pa ker v omari preprosto ni več prostora za nova oblačila. Povprečna količina odpadnih oblačil, ki jih anketiranci zavržejo letno, je nižja od povprečne količine zavrženih odpadkov Evropejcev in znaša 8,7 kilograma.
Menimo, da bi odpadke tekstilne industrije lahko zmanjšali z izobraževanji o posledicah, ki jih ima tekstilna industrija na okolje in ljudi. Okolje je naše največje bogastvo, ki ga moramo ohranjati, zato smo v zaključku predstavili predlog aplikacije, ki bi uspešno pripomogla k zmanjšanju odpadkov tekstilne industrije.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, dobre prakse, odpadki, tekstilna industrija
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 890; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,06 MB) |
4. |
5. Dobre prakse razvoja računalniških iger v pogonu Unity : diplomsko deloJan Braunsberger, 2021, diplomsko delo Opis: Industrija razvoja računalniških iger se iz leta v leto sunkovito povečuje. V zadnjih letih prihaja v ospredje vedno več pogonov kot je Unity, ki razvijalcem olajšajo izdelovano igre. Med programiranjem se lahko ob napačnem pristopu ali ob nepoznavanju delovanja komponent koda zelo zakomplicira, kar pa v velikih primerih močno vpliva na samo delovanje igre. V ta namen so se pojavili najrazličnejši vzorci in pravila, ki programerjem pomagajo pri pisanju dobre, optimizirane, modularne in berljive kode. Cilj diplomskega dela je poiskati najpomembnejše metode dobre prakse za pomoč programerjem pri načrtovanju in samem razvijanju računalniških iger ter jih predstaviti v Unity-u.
Ključne besede: Unity, dobre prakse, računalniške igre
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1159; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1011,22 KB) |
6. Analiza dobrih praks pri izvedbi ujemanja gibanja : diplomsko deloNastja Bučak, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava proces ujemanja gibanja. Modeli in objekti so bili izdelani s pomočjo programskega orodja Cinema 4D, umestitev objekta in ujemanje gibanja pa sta bila izvedena s pomočjo programa Adobe After Effects. Samostojne scene so bile v celoten posnetek povezane v programu Adobe Premiere Pro. Skozi proces izvedbe so bile analizirane ključne dobre prakse tovrstnih postopkov. Rezultati so pokazali, da lahko uporabnik s pomočjo tehnologije in pravilne računalniške opreme uspešno izvede ujemanje gibanja in natančno umesti izbrani animiran objekt v realno sceno.
Ključne besede: ujemanje gibanja, računalniška animacija, modeliranje, dobre prakse
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 890; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,68 MB) |
7. Analiza primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU : magistrsko deloAnja Šubic, 2019, magistrsko delo Opis: Policijsko delo v skupnosti je namenjeno delu z ljudmi, reševanju njihovih problemov, posredovanju pomoči in povečanju varnosti ter občutka varnosti. Način dela temelji na komunikaciji in pridobivanju informacij o problematiki, ki teži prebivalce določenega območja. Policijsko delo v skupnosti zahteva sodelovanje med akterji, ljudmi in policisti. Ena izmed prednostnih nalog je preprečevanje kriminalitete ter strahu pred njo. Policisti poskušajo ustvariti varno okolje in boljše življenje prebivalcev. Države članice EU so na izbrano temo izvedle projekte primerov dobre prakse na področju preprečevanja kriminalitete v EU. Vedeti moramo, da s primeri želijo poiskati ustrezen način in rešitev, ki bi pomagala preprečiti kriminaliteto morda tudi v drugih državah. Med državami se razlikujejo primeri prakse, način dela, problematika in rezultati. Nekateri zajemajo vse generacije, drugi se osredotočajo na eno skupino ljudi. Določeni projekti držav se ne osredotočajo samo na varnost in občutek varnosti, ampak tudi na različne vrste kriminalitete, npr. na nasilje v družini. Menimo, da določen način dela lahko ustvari pozitivne rezultate ene države, kar pa še ne pomeni, da bodo takšni rezultati povsod. Vedeti moramo, da v ospredju ni samo ena vrsta kriminalitete in ni enakomerno razporejena po državah. Menimo, da izboljšanje zaupanja, odnosov med ljudmi in policijo, ozaveščanje ter vključevanje prebivalcev v projekte prispeva k dobrim rezultatom na področju preprečevanja kriminalitete. Za svojo varnost se moramo potruditi vsi in se zavedati, kaj imamo, saj lahko to zelo hitro izgubimo. Ljudje se tega ne zavedamo, dokler ni prepozno.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, zagotavljanje varnosti, projekti, primeri dobre prakse, lokalne skupnosti, policijsko delo v skupnosti, Evropska unija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1239; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,14 MB) |
8. Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju2017, strokovna monografija Opis: Zbornik dobrih praks z naslovom Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju je nastal v okviru projekta (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta), ki sta ga izvajali Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru med letoma 2016 in 2017. V zborniku predstavljamo dobre prakse, ki so se izvajale v vrtcih, vključenih v projekt, ter tudi nekaj primerov iz drugih vrtcev. Predstavljene dobre prakse vključujejo vodene dejavnosti za otroke obeh starostnih obdobij ter njihove starše. V večini primerov gre za integracijo različnih kurikularnih področij. Poudarek je na primerih, ki so pri otrocih in starših povečali zanimanje za uporabo slikanic, za spodbujanje branja, poslušanja, pripovedovanja ter vključujejo različne priredbe in dramatizacije. Iz primerov dobrih praks je mogoče razbrati, na kakšen način razvijati družinsko pismenost in voditi dejavnosti, ki pripomorejo k spoznavanju novih pojmov, razvoju jezika, predopismenjevalnih veščin in bralne pismenosti v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Zbornik je namenjen vsem pedagoškim delavcem v vrtcih in prvem triletju osnovne šole ter staršem, ki imajo otroke v tem razvojnem obdobju.
Ključne besede: družinska pismenost, zgodnja pismenost, bralna pismenost, predšolska vzgoja, dobre prakse, kurikularna področja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1800; Prenosov: 465
Celotno besedilo (3,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Celovito oblikovanje izdelkov s programom cinema 4DNik Bračič, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen celovitega oblikovanja izdelkov, ki izhaja iz razumevanja teorije o vizualni komunikaciji, estetiki in dobrih praksah oblikovanja. Skozi analizo teoretičnih smernic smo razpoznali ključne komponente vizualne podobe ter njihov vpliv preizkusili v praksi. Za izbrane komponente oblikovanja smo izdelali računalniške 3D modele, jih postavili v realistično sceno ter upodobili. Upodobljene slike smo v eksperimentu predstavili vzorčni skupini ter ugotovili kakšen je vpliv posameznih smernic. Celovito oblikovan model se je izkazal za najboljšega, saj ga je v primerjavi s pomanjkljivimi izbralo precej več intervjuvancev. To dokazuje, da ima upoštevanje teoretične podlage pri oblikovanju velik vpliv na prepoznavnost izdelka.
Ključne besede: oblikovanje izdelkov, vizualna komunikacija, estetika, dobre prakse oblikovanja
Objavljeno v DKUM: 07.07.2017; Ogledov: 1506; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,72 MB) |
10. POVEZAVA MED INOVIRANJEM POSLOVNIH MODELOV IN INTERNACIONALIZACIJO MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJIAndreja Črnčič, 2016, magistrsko delo Opis: Inoviranje poslovnega modela pomeni način pridobivanja večje vrednosti iz obstoječih virov podjetja, obstoječega trga in obstoječega znanja ter najboljši način za dosego trajnostne konkurenčne prednosti. Internacionalizacija pa predstavlja enega izmed vzrokov, ki privedejo do inoviranja poslovnega modela. Vsako podjetje, ki se odloča za vstop na tuj trg, najprej preuči obstoječi poslovni model, ali je le ta zadovoljiv za dobro poslovanje podjetja na tujem trgu ali bo potrebno v celotni organizaciji podjetja kaj spremeniti.
V okviru magistrske naloge smo obravnavali inoviranje poslovnih modelov (Business model innovation - BMI) v teoriji in praksi ter povezavo z internacionalizacijo hitrorastočih malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Namen magistrske naloge je bil, na podlagi zbranih podatkov empirične raziskave ugotoviti povezavo med inoviranjem poslovnega modela in internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da so podjetja, ki so se lotila inoviranja poslovnega modela tudi v večini internacionalizirana a ne v celoti. Tudi podjetja, ki se osredotočajo samo na domač trg in se soočajo z izzivi in priložnostmi samo na domačem trgu čutijo potrebo po spremembi obstoječih poslovnih modelov. Presenetljivo smo ugotovili tudi, da so podjetja usmerjena na domač trg večkrat inovirala svoj poslovni model z obdobju zadnjih pet let kot podjetja, ki so internacionalizirana. Večkrat (več kot enkrat) so poslovni model inovirala tudi podjetja iz neperspektivnih panog v primerjavi s podjetji v perspektivnih panogah.
Sklepna ugotovitev magistrskega dela je, da je inoviranje poslovnih modelov v okviru malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji sicer prisotno, ampak še zdaleč ni to ustaljena praksa slovenskih podjetij. Glede na dejstvo, da slovenska podjetja izhajajo iz majhnega nacionalnega gospodarstva, ki je v času globalne konkurence težko samozadostno, je bilo pričakovano, da bo velika večina anketiranih podjetij tudi internacionalizirana. Presenetil pa nas je podatek, da je le ena tretjina hitrorastočih anketiranih podjetij inovirala svoj poslovni model v zadnjih petih letih, saj v večini literature zasledimo velike pozitivne učinke vpeljave tega procesa.
Naše priporočilo za še večje približevanje procesa inoviranja poslovnih modelov je morda tudi vzpostavitev določenih finančnih spodbud, ki bi podjetja spodbujal k premisleku oz. jih vodil v tirnice spremembe poslovnih modelov.
Ključne besede: inoviranje poslovnega modela, poslovni model, internacionalizacija podjetja, mala in srednja velika podjetja (MSP), primer dobre prakse inoviranja poslovnih modelov
Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 2002; Prenosov: 196
Celotno besedilo (2,35 MB) |
