| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DOBRE PRAKSE IN VPELJAVA SAMOPOSTREŽNIH BLAGAJN V SLOVENIJI
Miha Uplaznik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo zbrali in opisali dobre prakse vpeljave samopostrežnih blagajn Tik-Tak v Sloveniji od faze podpisa pogodbe o izvedbi pilotskega projekta, do faze izvedbe serijske inštalacije. Proučili smo komponente strojne opreme in funkcije teh komponent v sistemu Tik-Tak. Opisali smo koncept samopostrežnih blagajn in navedli pomembnejše komponente ter prikazali osnovno delovanje sistema v obliki avtomata stanj. Opisali smo tudi vloge akterjev sistema. Izvedli smo anketo med uporabniki samopostrežnih blagajn in ugotovili, da se rezultati večinoma ujemajo z ugotovitvami podobne raziskave v ZDA.
Ključne besede: računalniški sistemi, samopostrežna blagajna, samooskrba, programska oprema, dobre prakse, izkušnje uporabnikov
Objavljeno: 05.07.2011; Ogledov: 1448; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

2.
DOBRE PRAKSE RAZVOJA SODOBNIH ASP.NET SPLETNIH APLIKACIJ
Martin Hren, 2011, diplomsko delo

Opis: Ogrodje ASP.NET je razširjena tehnologija za razvoj sodobnih spletnih aplikacij. Tehnologija, kot platforma, podpira vrsto različnih konceptov, pristopov in orodij, s katerimi lahko hitre, varne in funkcionalno učinkovite aplikacije uspešno vpeljemo v produkcijsko okolje - vendar le pod pogojem, da so rešitve dobro načrtovane in da že v začetni fazi razvoja izberemo pravilen pristop. V diplomski nalogi smo predstavili tehnologijo ASP.NET in dobre prakse razvoja spletnih aplikacij. Predstavili smo splošne smernice, arhitekturne stile in načrtovalske vzorce, ki jih je priporočljivo poznati in upoštevati ob načrtovanju in razvoju posameznega projekta. Na podlagi primera izbrane arhitekturne zasnove smo razvili prototip aplikacije e-Naročila, ki temelji na načrtovalskem vzorcu MVC.
Ključne besede: informacijski sistemi, spletne aplikacije, ASP.NET, dobre prakse, arhitekturni stili, načrtovalski vzorci, vzorec MVC
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 2116; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)

3.
RAZVIJANJE JEZIKOVNIH ZMOŽNOSTI Z LUTKO
Nuša Kugovnik, Sonja Gerhold, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge, smo na podlagi strokovne literature predstavili razvoj govora, kaj so jezikovne zmožnosti in kako vplivajo na otrokov razvoj. Predstavljena je tudi vloga vzgojitelja, ki je v predšolskem obdobju, za otroke, ki obiskujejo vrtec izrednega pomena pri razvoju govora. Predstavljeni so načini oziroma metode dela, kako z lutko spodbujamo in razvijamo otrokov govor, širimo besedni zaklad in burimo domišljijo. Z različnimi vrstami lutk, spodbujamo otroke k sodelovanju, koncentraciji, razmišljanju, itd. saj vemo, da je lutka v predšolskem obdobju pomembno motivacijsko sredstvo. V praktičnem delu diplomske naloge, pa smo predstavili primera dobre prakse pri delu v vrtcu v prvem starostnem in drugem starostnem obdobju. V prvem starostnem obdobju, smo s prstnimi igrami otrokom približali prstne lutke, v drugem starostnem obdobju, pa smo z otroci preko sence spoznali senčne lutke, senčno gledališče, izdelali lutke in sceno za lutkovno dramatizacijo. Namen praktičnega dela v diplomski nalogi, je bil ugotoviti, ali z uporabo lutke v vrtcu v prvem in drugem starostnem obdobju spodbujamo razvoj jezikovnih zmožnosti. V praktični del diplomske naloge, so vključene priprave s cilji, preko katerih smo poizkušali spodbujati in razvijati govor otrok.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Jezikovne zmožnosti, govor, otrok, lutka, primer dobre prakse, lutkovna dramatizacija, vrtec.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 3121; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

4.
DOBRE PRAKSE ZA ZAŠČITO SPLETNIH APLIKACIJ
Matej Lorenci, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opisali najpogostejše vrste vdorov v spletne aplikacije in predstavili potek ter delovanje teh vdorov, za najpogostejše oblike vdorov smo predstavili načine za iskanje ranljivosti, preko katerih ti vdori potekajo. V nadaljevanju smo povzeli in opisali dobre prakse za zaščito spletnih aplikacij, nato pa smo na konkretnih primerih prikazali delovanje vdorov v nezaščiteno aplikacijo. V aplikacijo smo implementirali vzorce iz dobrih praks in nato prikazali delovanje zaščite.
Ključne besede: SQL vrivanje, XSS, vdori v spletne aplikacije, dobre prakse, varnost, zaščita
Objavljeno: 20.03.2012; Ogledov: 1537; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
RAZŠIRJANJE FUNKCIONALNOSTI CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE MS DYNAMICS NAV 2009
Davorin Pandel, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko prilagajanja celovite informacijske rešitve Microsoft Dynamics NAV 2009. Poleg teoretične opredelitve rešitev ERP in poslovnih procesov kot osrčja poslovanja sodobnih organizacij, je bil glavni cilj prikaz možnosti prilagajanja omenjene rešitve podjetja Microsoft specifičnim potrebam organizacij. Ugotovili smo, da v splošnem za to obstajata dva načina – nastavljanje parametrov in razširjanje obstoječih funkcionalnosti – ter da so med glavnimi kriteriji pri odločanju med njima dobre prakse. Za demonstracijo smo identificirali obstoječ poslovni proces, izdelali predlog izboljšav in razširitev tudi implementirali. Pokazali smo, da mora biti razširjanje obstoječih funkcionalnosti zelo dobro premišljeno, saj lahko sicer izgubimo pridobitve celovite informacijske rešitve.
Ključne besede: razširjanje celovitih informacijskih rešitev, kadrovski poslovni procesi, dobre prakse, analiza poslovnih procesov, razvoj razširitev, informacijska prenova, reinženiring poslovnih procesov, upravljanje človeškega kapitala
Objavljeno: 12.04.2012; Ogledov: 1392; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

6.
UVAJANJE DOBRIH PRAKS ITIL V STORITVENI CENTER
Luka Levart, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo v uvodu prestavili ogrodje ITIL, v nadaljevanju pa smo pregledali procese uvajanja dobrih praks izvajanja storitev v storitveni center podjetja. V prvem delu smo predstavili organizacijo podpore storitvam v podjetju, opisano je delovanje in naloge vseh treh nivojev podpore storitvam in razvojne ekipe, kot najvišjega nivoja podpore. V nadaljevanju opisujemo procese uvajanja podpore storitvam ob predaji nove rešitve v produkcijsko okolje. V tem delu predstavimo kakšen vpliv je imelo uvajanje dobrih praks izvajanja storitev na razvojno ekipo, ter predstavimo nekaj bistvenih negativnih posledic. Nadaljujemo s podrobno analizo sklopa izvajanja storitev ogrodja ITIL. Za vsakega od petih procesov: upravljanje dogodkov, upravljanje incidentov, upravljanje, izpolnjevanje standardnih zahtev in obvladovanje dostopa najprej predstavimo dobre prakse ogrodja ITIL, nato pa analiziramo stanje v podjetju, ter predlagamo spremembe, ki bi še zvišale raven izvajanja procesov v podjetju. Zaključimo s predstavitvijo trenutnih rezultatov izvedenih sprememb in z opisom vizije in izboljšav na področju izvajanja storitev v podjetju.
Ključne besede: ITIL, izvajanje storitev, storitveni center, IBM Maximo, dobre prakse
Objavljeno: 24.05.2012; Ogledov: 1778; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
8.
Tehnika je zabavna, spoznajmo jo
Borut Žalik, Bojan Grčar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: tehniški poklici, tehnika, primer dobre prakse
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 911; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

9.
DAVČNI KODEKS UPRAVLJANJA
Nina Lep, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega seminarja je bil proučitev pomena, oblike in vsebine davčnega kodeksa upravljanja, na osnovah korporativnega upravljanja in davčnega korporativnega upravljanja. Naloge v diplomskem seminarju so bile opredelitev, proučitev in seznanitev s korporativnim upravljanjem, davčnim korporativnim upravljanjem in davčnim kodeksom upravljanja na podlagi primerov dobre prakse. Prva ugotovitev diplomskega seminarja je bila, da je opredelitev pojma korporativnega upravljanja več, a se med seboj bistveno ne razlikujejo. Pri korporativnem upravljanju so pomembna tudi načela napisana v treh ključnih dokumentih. V nadaljevanju diplomskega seminarja smo ugotovili, da je davčno korporativno upravljanje tesno povezano z osnovnim korporativnim upravljanjem in da je za izgradnjo učinkovitega davčnega korporativnega upravljanja pomembno, da podjetje sledi davčnemu življenjskemu ciklu v katerem so davčno načrtovanje, davčno računovodstvo, davčna usklajenost in davčni proces tesno povezani. Primerno bi bilo tudi, da bi temeljne dejavnike davčnega korporativnega upravljanja spoštovali in upoštevali predvsem direktorji podjetja in ostali vodilni ljudje v podjetju. Primeri dobre prakse so si v predstavljanju davčnih podatkov in zapisa davčnega kodeksa zelo podobni, kljub temu pa imajo drugačne grafične pristope sporočanja davčnih podatkov širši javnosti. Oblika in vsebina davčnega kodeksa sta lahko od podjetja do podjetja različni, a kljub temu bi naj davčni kodeks vseboval vse bistvene in pomembne točke, ki so bile predstavljene v diplomskem seminarju.
Ključne besede: korporativno upravljanja, davčno korporativno upravljanja, davčni kodeks upravljanja, primeri dobre prakse davčnega kodeksa
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1188; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (622,48 KB)

10.
PRAVNI PROBLEMI V ZVEZI Z ODSOTNOSTJO Z DELA ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV
Maja Gašparič, 2013, diplomsko delo

Opis: Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov ali zdravstveni absentizem v Sloveniji predstavlja problematiko, ki zahteva celovito sistemsko zakonodajno ureditev delovnopravnega in zdravstvenega področja. Zaradi nejasne zakonodajne ureditve Slovenija beleži visok delež števila izgubljenih delovnih dni za čas začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov ter visoko višino sredstev, ki se jih namenja za nadomestila plač za čas začasne zadržanosti od dela. Na potrebne zakonodajne spremembe opozarjajo predvsem delodajalske organizacije in združenja, kot je Gospodarska zbornica Slovenije, sindikati in izvajalci zdravstvenih storitev, veliko vlogo pa ima pri tem tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev oziroma zavarovancev so velikokrat določene le na splošno. Pri nadzoru in zlorabi bolniškega staleža bi bilo nujno potrebno urediti zakonodajo s točno določenimi in specifično opredeljenimi pojmi glede pravic in obveznosti, odpraviti pa bi bilo potrebno tudi pomanjkljivosti upravnega postopka pri postopku v zvezi s priznavanjem odsotnosti z dela. Nedoločene pojme in nejasna navodila vsebujejo tudi navodila o ravnanju v času začasne zadržanosti od dela, ki jih dobi zavarovanec v času bolniškega staleža. Urejene in točno določene smernice tega področja so nujno potrebne za enotno delo zdravnikov in pravilno interpretacijo navodil o ravnanju. Pogostost zlorab bolniškega staleža je visoka zaradi omejene možnosti kontrole in oteženega dokazovanja ugotovljenih primerov zlorab. Predvsem se za ureditev tega področja zavzemajo delodajalske organizacije. Nadzor bolniškega staleža je mogoč tako s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot s strani delodajalca, vendar se obe strani soočata z nejasno zakonodajno ureditvijo in neučinkovitimi ter neznatnimi sankcijami v primeru dokazane zlorabe, saj ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo le sankcijo zadržanja nadomestila plače za čas, ko se je ugotovila zloraba. S pomočjo sodne prakse lahko povzamemo razlago zakonsko določenih pojmov in podane ugotovitve sodišč so primerne smernice za pojasnitev nejasnosti zakonsko določenih pojmov. S primeri dobre prakse pa dobimo vpogled v dejanski prikaz problematike zdravstvenega absentizma in prikaz ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje razmer in zmanjševanja zdravstvenega absentizma. S pomočjo poročil podjetij, ki jim kljub pomanjkljivi zakonodaji uspeva reševati problematiko bolniške odsotnosti, se lahko pripravi smernice za spremembo zakonodaje. V okviru primerjave ureditve odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov držav članic Evropske Unije in Slovenije, pa lahko razberemo, da so možnosti urejanja tega področja zelo raznolike in da bi lahko Slovenija povzela v svojo zakonodajo katero od ureditev države članice Evropske unije, ki je uspešna pri obvladovanju problematike zdravstvenega absentizma. S primerjavo se dokazuje, da je možnosti drugačne ureditve veliko in da do cilja ne vodi le ena pot. Problematika zdravstvenega absentizma v Sloveniji ni nerešljiva, bila bi pa tudi glede na trenutne slabe finančne razmere v državi nujno potrebna.
Ključne besede: odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov - zdravstveni absentizem – bolniška odsotnost – bolniški stalež – nadomestilo plače – zloraba bolniškega staleža – nadzor bolniškega staleža – primeri dobre prakse
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1478; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (411,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici