| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EVTANAZIJA MED RELIGIJO IN PRAVOM
Selim Bajrektarević, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: Evtanazija? Dostojanstvena smrt ali odvzem življenja, pomoč v življenjski stiski ali kaznivo dejanje. Večna dilema, ki jo najdemo na vseh stopnjah družbenega življenja. V medicini, kjer zdravniki bijejo bitko sami s sabo, ali naj umirajočemu skrajšajo bolečine ali podaljšajo neizogibno. V pravu, kjer zakonodaja na vse načine poskuša s pravili evtanazijo zadržati pod kontrolo, jo legalizirati, vendar vedno naletijo na težave zlorabe teh pravil, zaradi katerih je dilema še večja. Tu je tudi področje ekonomije, nekateri zagovarjajo evtanazijo zaradi ekonomskih faktorjev, ker naj bi skrb in zdravljenje umirajočih državo in posameznike drago stala, obenem pa po nepotrebnem zasedajo mesta v bolnišnicah, ki bi jih lahko koristili drugi. Bistvo je, da je evtanazija danes vsepovsod, sam pomen te besede pa je s časoma postal negativen, kar je tudi glavni dejavnik vseh dilem, razprav, nesoglasij in sporov, vodenih predvsem s strani pripadnikov religije. Pa je bilo vedno tako? Če se vrnemo v obdobje, ko je evtanazija prvič omenjena, bomo spoznali čisto nasprotje pojmu, kot ga poznamo danes. Pojem evtanazija izhaja iz grščine in pomeni dobra smrt, torej smrt kot način, na kateri je vsak želel zapustiti ta svet. Celo vsemogočni voditelji v stari antiki so si želeli evtanazijo za svoj konec, saj je pomenila umreti častno in dostojanstveno. Vprašajmo se, kje smo naredili napako, kje se je zalomilo, da danes častna in dostojanstvena smrt za večino pomeni vdiranje v zasebnost, odvzem pravice do življenja, nekateri gredo tako daleč, da s tem pojmom označujejo najhujše kaznivo dejanje – umor. Je bila preteklost bolj človeška od sedanjosti? Smo imeli ljudje več spoštovanja, boljše medsebojne odnose, več tolerance? Vse to so vprašanja, ki ostajajo neodgovorjena. Zgodovina evtanazije se je spreminjala, na eni strani smo imeli nacizem, katerega pripadniki so mislili, da so nekaj več, superiorna vrsta, ki v svoji bližini ne sme imeti slabe in šibke, ker jih samo zavirajo v njihovem razvoju. Tako so v evtanaziji videli možnost, da se takšnih »odvečnih« oseb znebijo in sčasoma so neozdravljivo bolne zamenjali s slabimi in šibkimi, te pa v najhujših časih nacizma z otroki in pripadniki druge vrste. Na drugi strani pa je v veliki meri odmevala religija, ker pa je vse bolj dobivala na moči, je bil tudi njen vpliv na oblast in družbo čedalje večji. Glavni moto religije je bil: »Človek je stvaritev Boga in samo on ima pravico upravljati z njegovim življenjem«. S tem se je tudi začel konflikt religije in prava. Pravo na eni strani (kot glas družbe in pravic posameznika, da sami odločajo o svojem življenju, o smrti in na kakšen način bodo umrli) in religija na drugi strani (kot večni argument proti evtanaziji). Ljudje z vse več težavami, bolezni in stiskami so v evtanaziji videli rešitev težav zase in za svoje bližnje, katerim so bili samo v breme. Začela so se pojavljati evtanazijska združenja in vse večji pritiski na zakonodajo, da se evtanazija legalizira. Največ uspeha so imeli na Nizozemskem, v zvezni državi Oregon v ZDA in v Severnem teritoriju Avstralije, kjer so evtanazijo uzakonili in jo izvrševali pod strogimi pravili in pogoji. Sledile so jim tudi druge države, tako da je evtanazija postala nekaj vsakdanjega. Večina držav pa ima evtanazijo še vedno prepovedano in njeno izvršitev preganja kot kaznivo dejanje. Ena izmed takih držav je tudi Slovenija, ki pozna samo dve dovoljeni obliki evtanazije: prekinitev zdravljenja in terapijo z dvojnim učinkom. Pod vplivom nasprotnikov evtanazije in religije, krščanstva in islama kot dveh največjih religij, se je izoblikovala tudi alternativa evtanaziji, kot neka vmesna rešitev, ki pomaga bolniku lajšati bolečine, obenem pa se ne vtika v njegovo dostojanstvo in naravni potek smrti. Evtanazija je bila in bo tudi v prihodnje vedno tema razprav in sporov, ker je skup pravic, ki si že same po sebi nasprotujejo. Oseba si želi smrti, da s tem obvaruje sebe in bližnje trpljenja, njegovi bližnji pa ga o
Ključne besede: evtanazija, dobra smrt, častna smrt, dostojanstvo, umor, odvzem življenja, bolezen, staranje, umiranje
Objavljeno: 07.02.2012; Ogledov: 3643; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (869,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici