| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OTROŠKA IGRA
Anita Kosi, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška igra je dejavnost, ki poteka po notranji motiviranosti otroka. Brez nje ne bi bilo srečnega otroštva. Otrok ima pravico do igre. Otroci se ne igrajo z namenom, da bi razvili svoje sposobnosti ali da bi naredili kak izdelek trajne vrednosti. Igrajo se zato, da zadostijo notranji potrebi (Toličič, 1981, str. 9). Igra vpliva na otrokovo telesno rast, na razvoj njegove inteligence, na pridobivanje izkušenj in znanja, na otrokovo čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje. Igra ima, zlasti v predšolski dobi, nenadomestljivo vlogo za celoten razvoj otrokove osebnosti. Na igro vplivata dejavnika spol in vrtec. Avtorji različno klasificirajo igro, vendar so najpogostejše navedbe: funkcijska igra, v kateri otrok preizkuša svoje zaznavno-gibalne sheme; konstrukcijska igra, v kateri otrok povezuje, sestavlja posamezne prvine igrač in s tem gradi in ustvarja konstrukcijo, za katero je značilna večja stopnja sestavljenosti kot za igralno gradivo; dojemalna igra, v kateri otrok poimenuje kar vidi, sledi navodilom, daje navodila in dojema relacije; simbolna igra, v kateri otrok reprezentira neko dejanje, predmet, osebo ali pojav iz realnega ali domišljijskega sveta. Pomembno je, da ima otrok dovolj didaktičnih igrač, katerih cilj je nuditi otroku možnost osvajanja določene zmožnosti. Otrok rabi za igro seveda določen prostor, to je lahko dom, vrtec ali igrišče. Odrasli ne smemo pretirano posegati v otroško igro, moramo pa biti na dosegu, če nas otrok potrebuje. Igrača ni samo sredstvo igre, temveč je tudi otrokov zvesti spremljevalec, njegov prijatelj in prvi soigralec v igri. Avtorji različno razvrščajo igrače. Bergantova (1981, str. 18) meni, da so igrače lahko: igrače za dojenčke, igrače za razgibavanje, igrače za ljubkovanje, igrače za ustvarjalne igre, igrače za graditev, raziskovanje in konstruiranje, igrače za družabne igre. Za vsako starost otroka so primerne drugačne igrače. Igrače, ki ustrezajo znaku »dobra« igrača morajo izpolnjevati psihopedagoške, tehnološke, higienske, konstrukcijske, likovne, estetske zahteve in zahtevo o pravilnem razmerju med vrednostjo igrače in njeno ceno.
Ključne besede: Otrok, igra, igrače, razvoj otroka, vrtec, odnos odraslih, dobra igrača.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 9184; Prenosov: 2482
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

2.
DOBRA IGRAČA V TEORIJI IN PRAKSI
Maja Petovar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Dobra igrača v teoriji in praksi je predstavljen problem igrač z znakom »DOBRA IGRAČA«. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na osnovi strokovne literature zbranih nekaj misli, definicij o igri in igračah različnih avtorjev. V nadaljevanju je predstavljena igrača z znakom »DOBRA IGRAČA«, pojasnjeno je tudi, kako je le-ta pomembna za otrokov vsestranski razvoj. Pozornost je posvečena še nakupovanju igrač, ker menimo, da je zelo pomembno, katere igrače kupujemo za otroka. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli raziskavo v različnih splošnih in specializiranih otroških trgovinah. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko igrač z znakom »DOBRA IGRAČA« je namenjenih za prodajo. Rezultati so pokazali, da je prisotnost igrač z znakom »DOBRA IGRAČA« v teh trgovinah precej nizko, kar je zelo zaskrbljujoč podatek.
Ključne besede: predšolski otrok, igra, igrače, znak »DOBRA IGRAČA«, nakupovanje igrač.
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 4048; Prenosov: 757
.pdf Celotno besedilo (4,82 MB)

3.
VLOGA DRUŽINE PREDŠOLSKEGA OTROKA PRI IGRI
Barbara Frank, 2010, diplomsko delo

Opis: Veliko je napisanega in povedanega o tem, kako potrebna je igra za predšolskega otroka in da se predšolski otrok mora igrati-veliko igrati. Starši so tisti, ki morajo svojemu otroku zagotoviti igro in jo spodbujati. Upoštevati želje, potrebe in interese svojega predšolskega otroka. Za dobro in kakovostno igro pa so potrebne tudi igrače oz. igralni material, zato ni vseeno kaj starši ponudijo svojemu predšolskemu otroku. Predvsem pomembno je, da igrača ustreza otrokovi razvojni stopnji. Še tako dobra igrača je za predšolskega otroka slaba, če ni primerna za njegovo starost. V teoretičnem delu diplomske naloge sem v ospredje postavila igro-kaj sploh igra je, kakšna je njena vloga in kakšen je njen pomen za predšolskega otroka. Kaj predstavljajo igrače pri otrokovi igralni dejavnosti. Predstavljena je vloga staršev pri sodelovanju v otroški in pri izbiri igrač za njihovega predšolskega otroka. V raziskovalnem delu diplomske naloge pa so predstavljeni namen, cilji in hipoteze, ki se jih želela doseči. V tem delu so predstavljeni rezultati raziskave, narejene med starši vrtca 'Otona Župančiča'. V raziskavi so zastavljena vprašanja, ki se nanašajo na teoretični del diplomske naloge.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, igra, igrače, dobra igrača, družina
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2774; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
OSVEŠČENOST POTROŠNIKOV GLEDE VARNOSTNIH OZNAK NA EMBALAŽI IGRAČ: PRIMER DOBRE IGRAČE
Tanja Hrapot, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti trg igrač, z njim povezane predpise Evropske Unije. Podrobneje smo opisali tudi največkrat upodobljene varnostne oznake na embalaži igrač, na koncu pa smo ugotavljali, kakšna je osveščenost potrošnikov o le-teh in kako jo dvigniti na višji nivo.
Ključne besede: Igrača, embalaža igrač, varnost igrač, Direktiva 2009/48/ES, predpisi Evropske Unije, varnostne oznake na embalaži igrač, zgodovina embaliranja igrač, odpoklicane igrače, Zveza potrošnikov Slovenije, znak CE, znak DOBRA IGRAČA, Komisija za oceno igrač, anketni vprašalnik, statistične metode.
Objavljeno: 01.11.2012; Ogledov: 1485; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici