1. |
2. Soočanje proizvajalcev aluminija s preteklo globalno krizo in pripravljenost na "covid-19" krizoUroš Mohorko, 2021, magistrsko delo Opis: V letu 2020 so se podjetja soočila s krizo COVID-19, ki je sicer nekoliko drugačna kot pretekle krize. Na kratko smo pregledali pretekle gospodarske krize, vzroke in njihove posledice.
V magistrskem delu smo naredili primerjavo med pripravljenostjo podjetij na finančno krizo v letu 2008, ki je prizadela celotno svetovno gospodarstvo, ter pripravljenost na prihajajočo krizo COVID-19 v letu 2020 in v prihajajočih obdobjih. Zanimali so nas predvsem ključni kazalniki, ki jih uporabljamo za ocenjevanje uspešnosti podjetij.
Ugotoviti smo želeli tudi vpliv krize na podjetje in kakšne posledice je imela zadnja gospodarska kriza v celotnem obdobju trajanja oziroma do leta 2011, ko je večina držav in podjetij že prišla iz krize.
COVID-19 kriza je vsekakor drugačna, kot so bile pretekle. Državne pomoči in čezmerno zadolževanje držav je zaskrbljujoče. Predvsem zaradi ukrepov, ki jih države trenutno še izvajajo, pravih posledic po našem mnenju še ni občutiti.
V analizi smo prikazali, da so podjetja v povprečju manj uspešna, kot so bila v letu 2007, torej pred finančno krizo v obdobju 2008–2010, pa vendar so izboljšale likvidnost ter razmerje dolžniško-lastniškega financiranja. Število zaposlenih v opazovanih podjetjih in obdobju vztrajno pada, kar je za stopnjo brezposelnosti vsekakor slab znak. Ugotovili smo tudi, da velikost nima vpliva na uspešnost premagovanja krize, prav tako ne moremo trditi, da uspešnost države, merjena skozi BDP/prebivalca, vpliva na uspešnost podjetja.
Ključne besede: finančna kriza, COVID-19 kriza, uspešnost, dobičkonosnost, proizvajalci aluminija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 875; Prenosov: 82
 Celotno besedilo (2,88 MB) |
3. Optimizacija obratnega kapitala v podjetju sij metal ravne, d.o.o.Vanja Lužnic, 2020, magistrsko delo Opis: Pomen obratnega kapitala in njegova optimizacija je vse pomembnejša tema tako v večjih gospodarskih družbah kot tudi med akademiki. Učinkovito upravljanje z obratnim kapitalom lahko ima pozitivne učinke tako na likvidnost podjetja kot tudi na njegovo dobičkonosnost. V magistrskem delu smo predstavili podjetje SIJ Metal Ravne in njegov obratni kapital. Preučili smo, kako optimizirati obratni kapital na primeru podjetja SIJ Metal Ravne, ter obratni kapital podjetja SIJ Metal Ravne primerjali z njegovimi največjimi konkurenti. Za primerjavo smo uporabili krogotok denarja ter njegove tri komponente – dni vezave terjatev do kupcev, dni vezave zalog ter dni vezave obveznosti do dobaviteljev. Optimiziran obratni kapital podjetja SIJ Metal Ravne smo z dejanskim obratnim kapitalom primerjali s pomočjo kazalnikov obratnega kapitala, in sicer s kratkoročnim koeficientom, pospešenim koeficientom, kapitalsko intenzivnostjo neto obratnega kapitala ter koeficientom obračanja neto obratnega kapitala. S pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije smo ugotavljali, če je obratni kapital v pozitivni korelaciji z donosnostjo sredstev in dobičkonosnostjo kapitala. Pripravili smo tudi predlog ukrepov za izboljšanje obratnega kapitala v podjetju SIJ Metal Ravne.
Ključne besede: obratni kapital, optimizacija obratnega kapitala, krogotok denarja, kazalniki obvladovanja obratnega kapitala, dobičkonosnost podjetja.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 1210; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Primerjalna analiza uspešnosti izbranih bančnih sistemovEmina Ahmetbašić, 2019, diplomsko delo Opis: V današnjem svetu je uspešnost bančnih sistemov v veliki meri odvisna od tehnologije. Bančništvo se je v zadnjem stoletju hitro razvijalo po zaslugi informacijskih tehnologij. Banke, ki želijo preživeti na trgu morajo biti tudi konkurenčne drugim, se razvijati, nenehno slediti novim tehnologijam ter iskati poslovne priložnosti.
Diplomsko delo obsega predstavitev in analizo bančnih sistemov s poudarkom na kazalnikih uspešnosti. Zanimali so nas predvsem kazalniki tveganja, donosnosti in dobičkonosnosti, ki so temeljni kazalniki uspešnosti poslovanja bančnih sistemov. Za analizo smo izbrali bančni sistem Slovenije, Avstrije, Hrvaške in jih primerjali z evrskim povprečjem Evropske centralne banke. Na podlagi kazalnikov je bila izvedena analiza za obdobje desetih let. Diplomski projekt služi vsem tistim, ki jih zanima poslovanje izbranih bančnih sistemov.
Ključne besede: bančni sistemi, kazalniki tveganja, likvidnost, dobičkonosnost
Objavljeno v DKUM: 05.04.2019; Ogledov: 1692; Prenosov: 100
Celotno besedilo (613,72 KB) |
5. Vpliv dokapitalizacije na dobičkonosnost in makroekonomski učinek sistemskih bank zda in eu v času globalne finančne krizeMatej Tomec, 2017, doktorska disertacija Opis: Z empiričnim testiranjem smo sprva raziskovali vpliv obsega dokapitalizacije in tipa investitorja na dobičkonosnost bank. Regresijske ocene so pokazale takojšen negativni vpliv obsega dokapitalizacije na dobičkonosnost bank, ki pa z zamikom enega leta postane pozitiven. Pozitivni vpliv z zamikom je pričakovan, še posebej v času krize, ko višji obseg dokapitalizacije banki omogoča učinkovitejše čiščenje slabega dela portfelja ob hkratnem doseganju kapitalskih zahtev in sposobnosti povečanja obsega poslovanja v prihodnje. Pri tem iz regresijskih ocen ni možno zaznati večje razlike med obsegom dokapitalizacije pri zasebnih investitorjih in državo. Banke, dokapitalizirane z državnim denarjem, so bile pogosto v večjih težavah in niso bile sposobne pritegniti dovolj zanimanja za zasebne investitorje, poleg tega so bile zaradi državne dokapitalizacije zavezane k sprejetju različnih ukrepov (zaveze EK). Vendar so bile državne dokapitalizacije pogosto obsežnejše v primerjavi z zasebnimi, kar je kljub večjim težavam bank povečalo sposobnost učinkovite sanacije in prispevalo k podobnemu vplivu na dobičkonosnost kot pri bankah, dokapitaliziranih z zasebnim kapitalom.
S številnimi nepravimi spremenljivkami smo v nadaljevanju testirali še vpliv časa dokapitalizacije bank na dobičkonosnost. Tudi čas dokapitalizacije se je izkazal kot statistično značilen in pomemben pri doseganju dobičkonosnosti, saj je pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize (v prvih dveh letih), vpliv na dobičkonosnost bolj pozitiven v primerjavi z bankami, dokapitaliziranimi kasneje v času krize. Razlika v času dokapitalizacije je prisotna, kadar testiramo vpliv na dobičkonosnost ob koncu raziskovalnega obdobja, v letih 2014 in 2015, ko je večina bank že izšla iz krize. V tem primeru je vpliv na dobičkonosnost pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, pozitiven, pri bankah, dokapitaliziranih kasneje v času krize pa visoko negativen. S hkratnim testiranjem obsega in časa dokapitalizacije so regresijske ocene pokazale, da je vpliv pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, naraščajoče pozitiven z obsegom dokapitalizacije. Tovrstni rezultati so pričakovani, saj so banke s hitro in obsežno izvedeno dokapitalizacijo sposobne dosegati kapitalske zahteve in obenem pospešiti razdolževanje z učinkovitim čiščenjem nedonosnega portfelja. Obsežna in hitra dokapitalizacija prav tako poveča sposobnost bank za rast kreditiranja in drugih poslovnih aktivnosti s pozitivnim vplivom na dobičkonosnost.
Poznavanje determinant dobičkonosnosti je ključno tako za uprave in lastnike bank kot tudi vlade posameznih držav, ki so in morda še bodo prisiljene dokapitalizirati nacionalne sistemsko pomembne banke. Le z zadovoljivo dobičkonosnostjo bodo banke lahko v daljšem obdobju obstale na konkurenčnem bančnem trgu, prav tako pa bo visoka dobičkonosnost omogočila povrnitev investicije (državne pomoči) in doseganje zahtevanega donosa. Cilj vseh deležnikov bi tako morala biti hitra povrnitev dobičkonosnosti bank in, kot je pokazala empirična raziskava v doktorski disertaciji, sta pomembna dejavnika pri tem obseg in čas dokapitalizacije. Posledično bi v času krize morali hitro in učinkovito oceniti kvaliteto portfelja, prepoznati izgube bank in izvesti ustrezne dokapitalizacijske ukrepe. Kot se je izkazalo v nedavni bančni krizi, je tudi ob razmeroma visoki kapitalski ustreznosti na začetku krize, banka zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij med krizo potrebovala dokapitalizacijo. V času krize sta namreč stabilnost in zaupanje lahko zelo krhka in ju hitro nadomesti panika z izrazitimi negativnimi učinki. Hitro izvedena in dovolj obsežna dokapitalizacija lahko ob tem precej poveča pozitivni vpliv na dobičkonosnost banke, kar je v interesu tako posamezne finančne institucije kot celotne ekonomije.
Ključne besede: dokapitalizacija, sistemsko pomembne banke, bančna kriza, dobičkonosnost, sistemska cenilka GMM
Objavljeno v DKUM: 28.06.2018; Ogledov: 2959; Prenosov: 208
Celotno besedilo (2,38 MB) |
6. Zavzetost zaposlenih v podjetju Jagros, d.o.o.Polona Petrej, 2017, magistrsko delo Opis: Dejstvo je, da so zadovoljni in zavzeti zaposleni produktivnejši in kot taki vplivajo na poslovne rezultate, zvestobo kupcev in podobno. Velika večina zaposlenih želi živeti produktivno, polno, uspešno, zadovoljno življenje in prav organizacija igra ključno vlogo, da zaposleni uspejo to doseči. Ob prihodu v organizacijo pri posameznikih se večinoma kaže visoka stopnja zavzetosti in motiviranosti, ki po raziskavah sodeč v nekaj mesecih upade. Gallup je v svoji raziskavi ugotovil, da na delo prihaja zgolj 26 odstotkov zavzetih ljudi, kar se kaže v velikem neizkoriščenem človeškem kapitalu. Kot smo že omenili, tukaj v glavni vlogi nastopijo vodje, ki morajo pri vsakem posamezniku najti skriti potencial, mu s pravimi dodeljenimi nalogami in pristopom dvigniti aktivnost ter ga voditi do delovne uspešnosti.
Ključne besede: zavzetost zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, inovativnost, dobičkonosnost.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2017; Ogledov: 2496; Prenosov: 416
Celotno besedilo (1,03 MB) |
7. POVEZANOST MED UPORABO MANAGEMENTA ODNOSOV Z ODJEMALCI IN DOBIČKONOSNOSTJO PODJETJAMatjaž Merkan, 2016, magistrsko delo Opis: Podjetja v današnjem poslovnem svetu stremijo k temu, da so v središču njihove pozornosti dobičkonosni odjemalci. Učinkovit in celovit menedžment odnosov z odjemalci (v nadaljevanju CRM) v podjetjih predstavlja ključen del strategije k odjemalcem usmerjenega podjetja.
Povezanost med uporabo CRM in dobičkonosnostjo podjetij predstavlja glavno temo magistrske naloge, v kateri smo raziskali stanje na področju uporabe CRM v slovenskih podjetjih iz predelovalnih dejavnosti. Podjetja iz predelovalnih dejavnosti smo izbrali zato, ker so ta večinski predstavnik slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva in tekmujejo na globalnem trgu. Rezultati raziskave so tako postavljeni v mednarodni kontekst in uporabni za morebitne primerjave.
V magistrski nalogi smo razložili koncept CRM, njegov zgodovinski razvoj in strukturo. Najprej smo natančno opisali štiri faze načrtovanja in izbire informacijske tehnologije CRM ter nato tri faze uvedbe in upravljanja informacijske podpore CRM. Predstavili smo analitični CRM, ki predstavlja zajemanje, skladiščenje in analiziranje podatkov o odjemalcih, in operativni CRM, ki predstavlja celovito avtomatizirano izvajanje aktivnosti z odjemalci na področjih osebne prodaje, podpore odjemalcem in podpore prodaji. Raziskali smo opredelitve uspešnosti poslovanja podjetja in načine merjenja uspešnosti poslovanja podjetja. Posebej smo proučili kazalnik uspešnosti »dobičkonosnost podjetja« in navedli študije o njegovi povezanosti s CRM.
V empirični raziskavi smo izhajali iz podatkov o skupni dobičkonosnosti 500 po poslovnih prihodkih v letu 2014 največjih podjetij iz predelovalnih dejavnosti. Ugotovili smo, da je med njimi 398 podjetij, ki v obdobju 2010−2014 niso imela skupne izgube, torej so v tem obdobju izkazovala čisti dobiček in so predstavljala podmnožico dobičkonosnih podjetij. Izvedli smo zbiranje podatkov z uporabo spletnega vprašalnika in pridobili informacije o uporabi CRM, področjih uporabe CRM, izvajanju aktivnosti CRM, ki smo jih prej prepoznali s fokusno skupino, in deležu stroškov za izvajanje marketinških aktivnosti v prihodkih podjetja.
V magistrski nalogi smo potrdili obstoj povezave med uporabo CRM in dobičkonosnostjo slovenskih podjetij iz predelovalnih dejavnost. Hkrati smo potrdili tudi obstoj povezave med številom področij uporabe CRM in dobičkonosnostjo podjetij med številom področij uporabe CRM in deležem stroškov za izvajanje marketinških aktivnosti v prihodkih podjetja.
Ključne besede: menedžment odnosov z odjemalci, CRM, marketing, dobičkonosnost, predelovalne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 2467; Prenosov: 237
Celotno besedilo (2,64 MB) |
8. Predvideni vplivi nove bančne regulative Basel III na dobičkonosnost bank iz Evropske unijeSlaviša Kalacun, 2015, magistrsko delo Opis: Vzroki in posledice zadnje finančne krize so mednarodno skupnost privedle do spoznanja, da so bančni in finančni sistemi držav občutljivi na nepričakovane finančne in ekonomske šoke. Mednarodna skupnost je spoznala, da z veljavno regulativo Basel II te vrste tveganj ni možno obvladovati, zato je Baselski odbor za bančni nadzor pripravil novo bančno regulativo Basel III.
Problem raziskovanja so predvideni vplivi sprememb, ki jih prinaša nova bančna regulativa Basel III na dobičkonosnost bank iz EU, merjeno s kazalnikom donosnosti sredstev ROA in s kazalnikom donosnosti lastniškega kapitala banke ROE. Ugotovitve bodo pripomogle h kakovostni pripravi bank na predvidene vplive zahtev iz nove bančne regulative Basel III na dobičkonosnost poslovanja bank in posledično h kakovostnejšemu strateškemu in operativnemu načrtovanju delovanja bank, kar je v interesu vseh deležnikov bank.
Deset hipotez smo preverjali s Pearsonovimi koeficienti korelacije, s katerimi je mogoče ugotavljati moč in smer korelacije med posameznimi spremenljivkami. V nadaljevanju smo opravili poglobljeno raziskavo vplivov z ekonometričnim modelom multiple regresije, s katerim smo raziskali vplive štirih bančnih in treh makroekonomskih spremenljivk (napovedovalcev) na kazalnik dobičkonosnosti sredstev bank ROA in kazalnik dobičkonosnosti kapitala bank ROE.
Rezultati preverjanja hipotez nam pokažejo, da ima najmočnejšo raven korelacije, merjeno s Pearsonovim koeficientom korelacije, s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato po moči korelacije sledi bruto družbeni produkt in nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva. Najmočnejšo raven korelacije s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE ima prav tako napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva ter nato bruto družbeni produkt.
Pri ugotavljanju skupnega vpliva sedmih spremenljivk na posamezen kazalnik dobičkonosnosti bank, nam analiza z metodo multiple regresije pokaže, da daje največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROA temeljni kapital 1. reda, nato bruto družbeni produkt in nato kapitalski blažilnik. Napovedovalca temeljni kapital 1. reda in bruto družbeni produkt vplivata na izid pomembno pozitivno, medtem ko napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na izid pomembno negativno. V našem modelu lahko ugotovimo, da zgolj napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na kazalnik dobičkonosnosti bank ROA negativno, vsi ostali napovedovalci pa na ROA vplivajo pozitivno. Največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROE dajeta napovedovalca bruto družbeni produkt in temeljni kapital 1. reda. Oba napovedovalca vplivata na kazalnik dobičkonosnosti bank ROE pozitivno.
Z ekonometrično raziskavo smo ugotovili, da ima temeljni kapital 1. reda najmočnejši medsebojni vpliv, kakor tudi delež v skupinskem vplivu na dobičkonosnosti bank, merjeno s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA in kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE. Glede na to, da ima nova bančna regulativa Basel III najpomembnejše nove zahteve ravno s področja kapitala bank, bodo zahteve Basel III imele velik vpliv na dobičkonosnosti bank, na kar morajo biti vodstva bank pravočasno pripravljena.
Ključne besede: finančna kriza, Basel III, dobičkonosnost sredstev, dobičkonosnost kapitala, Pearsonov koeficient korelacije, multipla regresija
Objavljeno v DKUM: 25.01.2016; Ogledov: 2290; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,46 MB) |
9. The role of maintenance regarding improving product quality and company's profitability : a case studyDamjan Maletič, Matjaž Maletič, Basim Al-Najjar, Boštjan Gomišček, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: This paper presents a study, which examines the role of maintenance regarding improving product quality and companyŽs profitability. The empirical data for this study was drawn from a Slovenian company in order to address the researchproblem. The main results of the case study showed, that 3.22 % of profit could be generated at weaving machine, if all unplanned stoppages and loss of quality due to decrease in the productivity would be prevented. Results also showed that due to productivity improvement, quality rate would be improved for approximately 2 %. These Žndings therefore, indicate that maintenance has impact on product quality and companyŽs profitability. Thus, these findings also acknowledge maintenanceŽs potential of increasing the overall profit.
Ključne besede: vzdrževanje, kakovost, produktivnost, dobičkonosnost, maintenance, quality, productivity, profitability
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1757; Prenosov: 62
 Povezava na celotno besedilo |
10. OPTIMIZACIJA OBRATNEGA KAPITALA ZA ZAGOTAVLJANJE VEČJE LIKVIDNOSTI IN KAPITALSKE USTREZNOSTI NA PRIMERUMateja Levanič, 2014, magistrsko delo Opis: Za države po svetu je bilo prelomno obdobje gospodarske krize, ki se je začela leta 2006. Razlogov zanjo je bilo veliko. Ker pa je kriza imela globalne posledice, je pri njenem reševanju bila pomembna predvsem reakcija na krizo, ki pa je bila različna glede na posamezno državo. Učinkovito upravljanje obratnega kapitala ima lahko pozitivne učinke na dobičkonosnost kapitala. V ta namen smo v magistrskem delu preučili, kako optimizirati obratni kapital za zagotavljanje večje likvidnosti in kapitalske ustreznosti na primeru skupine Talum s pomočjo primerjalne analize konkurentov. Mnoga podjetja še vedno podcenjujejo pomembnost uporabe obratnega kapitala kot vzvod za sprostitev denarja iz zalog, terjatev in obveznosti do dobaviteljev. Zato bomo s pomočjo kazalnikov, kot so kratkoročni koeficient, koeficient obračanja terjatev do kupcev, koeficient obračanja zalog proizvodov, koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja in koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev, ugotavljali, če je obratni kapital v pozitivni korelaciji z dejavniki zagotavljanja kratkoročne in dolgoročne likvidnosti poslovanja. Ter s kazalnikoma donosnost sredstev (ROA) in dobičkonosnost kapitala (ROE) ugotavljali pozitiven vpliv na obseg obratnega kapitala. Nato pa bomo s pomočjo koeficienta obračanja obratnih sredstev skupino Talum primerjali z njenimi konkurenti.
Ključne besede: Ključne besede: obratni kapital, likvidnost, kapitalska ustreznost, donosnost sredstev ROA, dobičkonosnost kapitala ROE
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 2426; Prenosov: 404
Celotno besedilo (1,53 MB) |
