| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OBDAVČITEV NALOŽB DRUŽB TVEGANEGA KAPITALA IN DAVČNE VZPODBUDE PRI USTANAVLJANJU MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ
Andrej Šafarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK) je bil sprejet leta 2007, prav tako so bile na področju davčne zakonodaje sprejete nekatere novosti, ki naj bi močno vplivale na povečanje naložb zasebnega lastniškega kapitala v podjetništvo. Na območju EU se je v zadnjih nekaj letih namreč pokazala močna potreba po svežem kapitalu zlasti za majhna in srednje velika podjetja. Institut tveganega kapitala in delovanje posebnih družb tveganega kapitala, ki bodo ustanovljene v skladu z določbami ZDTK, naj bi omogočilo spodbujanje naložb tveganega kapitala, v obliki t.i. semenskega, zagonskega in razširitvenega kapitala. V nalogi so predstavljene pravne podlage EU in domače zakonodaje, ki so omogočile trenutno pravno ureditev investicij tveganega kapitala preko družb tveganega kapitala. Za spodbujanje delovanja teh družb pa so bistvenega pomena davčne vzpodbude, ki se kažejo zlasti kot zmanjšanje davčne osnove pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov pravnih in fizičnih oseb v zvezi z investicijami v tvegani kapital in v obliki posebne ničelne davčne stopnje, ki pod določenimi pogoji velja za obdavčitev dohodka družb tveganega kapitala. Kljub temu, da je trenutni trend glede vlaganj v tvegani kapital v upadanju, bo morda prav spodbujanje investicij z davčnopravnimi predpisi in tudi preko posebne družbe tveganega kapitala, ki deluje pod okriljem Slovenskega podjetniškega sklada, vzpodbudilo naložbe v tvegani kapital in s tem omogočilo rast majhnih in srednje velikih podjetij pri nas.
Ključne besede: družba tveganega kapitala, tvegani kapital, kapitalski dobiček, dividende, davek, davčne vzpodbude, davčne olajšave
Objavljeno: 29.09.2010; Ogledov: 1491; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (313,81 KB)

3.
DAVEK OD DOBIČKA IZ KAPITALA FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI IN NEMČIJI
Tamara Slatič, 2010, diplomsko delo

Opis: Za vsako državo je pobiranje davkov zelo pomembno. Slovenska zakonodaja se je nenehno spreminjala, tudi na področju kapitalskih dobičkov, vse do leta 2006; v Nemčiji pa se je zadnja davčna reforma pričela leta 2008. Velike spremembe v Nemčiji sledijo za obdavčitev kapitalskih dobičkov fizičnih oseb, kot seveda tudi podjetij po 1. 1. 2009. S pisanjem diplomske naloge smo ugotovili, da je bil nemški zakon bolj zapleteno napisan in bolj podrobno razčlenjen kot slovenski zakon. Z novo nemško zakonodajo se bo pobiranje davka na dohodek fizičnih oseb zelo poenostavilo. Poudarek diplomske naloge so kapitalski dobički. Razlika se pojavi že pri sami delitvi kapitalskih dobičkov. Dohodnina se tako v Sloveniji kot v Nemčiji obračunava enkrat letno, akontacija dohodnine od dobička iz kapitala se izračuna in plača od davčne osnove. To je razlika med vrednostjo kapitala in ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. V Nemčiji so dohodki z 1. 1. 2009 obdavčeni z davkom po odbitku, ki se nato poračuna z dohodnino. Davki oz. stopnje dohodnine, ki obremenjujejo dobičke iz kapitala, se med državama razlikujejo. V Sloveniji imamo nižjo stopnjo obdavčevanja kot v Nemčiji. Po letih imetništva se razlikujejo tudi oprostitve plačil davkov. Vsi dohodki so v Nemčiji obdavčeni, enako velja tudi za kapitalske dobičke po 1. 1. 2009. Obdavčitev dohodkov v Nemčiji je progresivna, ter spremenjena v letu 2009 na cedularno obdavčitev samo za kapitalske dobičke, v Sloveniji pa sintetična preko progresivnih davčnih stopenj, pasivni dohodki pa so obdavčeni z cedularno obdavčitvijo. V Nemčiji se davčni zavezanci razvrščajo v dohodninske razrede glede na to, ali so poročeni, ločeni, samski in ali imajo otroke, in glede na njihov položaj je obdavčljiv njihov dohodek. To je veljalo tudi za obdavčitev kapitalskih dobičkov, vendar se je zakon spremenil s sprejetjem nadomestnega davka od 1. 1. 2009 dalje. Slovenija je tako dobila sodobno razvitim državam primerljivo davčno zakonodajo, kar pa ne drži za nov nemški zakon in nove spremembe na področju kapitalskih dobičkov, saj imajo z uvedbo nove davčne reforme še vedno večjo stopnjo obdavčitve kapitalskih dobičkov kot pri nas, vendar ne v vseh primerih obdavčitve kapitalskih dobičkov. Slovenija in Nemčija imata sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki je začel veljati 1. 1. 2007. Slovenija v primerjavi z Nemčijo še nima tako široke mreže mednarodnih pogodb.
Ključne besede: davki, davčna reforma, davčni zavezanec, dohodnina, davčna stopnja, dobiček iz kapitala, davek na dohodek fizičnih oseb, Slovenija, Nemčija, dvojna obdavčitev.
Objavljeno: 04.02.2011; Ogledov: 5182; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
5.
6.
POMEN MEDNARODNE OBDAVČITVE PRI POSAMZNIH VRSTAH DOHODKOV
Dijana Lipovčić, 2013, diplomsko delo

Opis: Med dohodke iz kapitala spadajo obresti, dividende in dobiček iz kapitala. Države svoje rezidente obdavčujejo po načelu svetovnega dohodka, nerezidente pa glede na vir dohodka. Problem pri mednarodni obdavčitvi je možnost dvojnega obdavčevanja, saj je lahko davčni zavezanec obdavčen v tujini, kjer je dohodek dosegel, in tudi v državi rezidentstva. Države zato sklepajo sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja. V diplomskem seminarju smo primerjali obdavčitev dohodkov iz kapitala v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški. Davčni sistemi vseh treh držav so precej različni. Tako obresti iz varčevalnih vlog na Hrvaškem sploh niso obdavčene. Obresti v Sloveniji in dividende na Hrvaškem so predmet obdavčenja šele nad določenimi zneski. Najvišjo obdavčitev obresti ima Avstrija, ki je zaradi davčne tajnosti morala sprejeti postopno zviševanje stopenj obresti. Sistem obdavčitve dohodkov iz kapitala v posamezni državi je pomemben pri odločitvah posameznikov, kje bodo svoje prihranke vlagali. Davki, ki jih morajo plačati na dosežen dohodek doma in v tujini za njih predstavlja dodatno finančno breme, zato vsak izbira načine in možnosti, da bi vlagal v davčno ugodnejše države.
Ključne besede: mednarodna obdavčitev, dohodek iz kapitala, obresti, dividende, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 1521; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (589,54 KB)

7.
S PRODAJO NEPREMIČNIN POVEZANI DAVKI
Tanja Boršić, 2013, diplomsko delo

Opis: Proučili smo davke, ki so povezani s prodajo nepremičnine. Podrobneje smo se osredotočili na Zakon o davku na promet nepremičnin, pa tudi na Zakon o davku na dodano vrednost in Zakon o davku od dobička iz kapitala, ki sta neposredno povezana s prodajo nepremičnine. Zakon o davku na promet nepremičnin opredeljuje, da je predmet obdavčitve vsaka prodaja nepremičnine oziroma vsaka prodaja lastninske pravice na nepremičnini. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec nepremičnine, davčna osnova je prodajna cena nepremičnine, davčna stopnja pa znaša 2 %. Zakon ima tudi določene oprostitve plačila davka. Zakon o davku na dodano vrednost opredeljuje, da je predmet obdavčitve vsaka dobava blaga, med katere spadajo tudi nepremičnine ali opravljena storitev, vendar se ta davek plača samo pri novonastalih objektih in zemljiščih, ki še niso bile vseljene oziroma uporabljene. Zakon pravi, da je zavezanec za plačilo davka vsaka oseba, ki je opravljala katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Davčna osnova je cena prodane nepremičnine, davčna stopnja pa lahko znaša 22 % ali 9,5 %. Tudi ta zakon navaja določene oprostitve. Zakon o davku od dobička iz kapitala opredeljuje, da je predmet obdavčitve vsak dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Zavezanec za davek je vsaka fizična oseba, ki je s prodajo nepremičnine dosegla dobiček. Davčna osnova je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Davčna osnova je 25 % in se vsakih pet let znižuje, tako da je po dvajsetih letih davčna stopnja 0 %. Tudi ta zakon določa nekatere oprostitve. Na koncu vseh treh omenjenih poglavij o zakonih smo naredili tudi računske primere, v katerih smo, v določenih situacijah, izračunali katere davke morajo plačati zavezanci, kaj jim predstavlja davčno osnovo in koliko znaša davčna stopnja.
Ključne besede: Nepremičnina, davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost, dobiček iz kapitala, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja, oprostitev plačila davka, davčna napoved, davek na nepremičnine.
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 2502; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Obdavčitev udeležbe fizičnih oseb v kapitalu gospodarskih družb
Judita Škufca, 2016, magistrsko delo

Opis: Fizične osebe lahko svoja prosta finančna sredstva razporejajo v različne oblike kapitalskih naložb. Investicije se najpogosteje nanašajo na nakup vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah. Takšna udeležba fizičnim osebam prinaša različne vrste dohodkov, ki so podvrženi obdavčitvi. Predmet obdavčitve davka od dohodkov iz kapitala so po Zakonu o dohodnini – 2 prejete dividende ter prejeti dobiček iz kapitala, kot dohodka, ki izhajata iz imetništva udeležbe fizične osebe v kapitalu gospodarske družbe. Zakon obdavčuje prejeto dividendo kot dohodek, dosežen na podlagi lastniškega deleža v gospodarski družbi. Pri tem je glede načina participacije na dobičku potrebno ločevati med osebnimi in kapitalskimi družbami. V osebnih družbah se dobiček družbenikom ne izplača, ampak se pripiše obstoječemu kapitalskemu deležu. V kapitalskih družbah pa se dobiček razdeli v obliki izplačane dividende. Predmet obdavčitve so le izplačane dividende. Zakon obdavčuje tudi doseženi dobiček pri odsvojitvi kapitala. Davčno osnovo predstavlja razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in njegovo vrednostjo ob odsvojitvi. Zakon določa zniževanje davčne stopnje za vsakih 5 let imetništva kapitala, zato je opredelitev časa pridobitve kapitala bistvena. Davčni predpis ne definira, kateri datum se šteje za pridobitev kapitala na primarnem trgu, za razliko od pridobitve kapitala na sekundarnem trgu, ko se upošteva datum sklenitve pravnega posla. Pomanjkljivost davčne zakonodaje se kaže v tem, da določenih pojmov, na katere veže nastanek davčne obveznosti, ne opredeljuje. Za ugotavljanje nastanka davčnega dolga je zato potrebno poznavanje pravil statusnega, civilnega, računovodskega in registrskega prava. Vsa navedena področja so obsežna, urejena s številnimi predpisi, na nekaterih mestih so si med sabo nasprotujoča, kar vse povzroča nepreglednost obdavčitve. Predmet te magistrske naloge je analiza pravnih predpisov, ki so povezani z obdavčitvijo udeležbe fizičnih oseb v kapitalu gospodarske družbe. Posebni poudarek je namenjen izpostavitvi razlik med davčno in statusno zakonodajo, saj analiza pokaže, da obsežnost in neusklajenost zakonodaje ne pripomoreta k pravni varnosti in predvidljivosti v pravnem prometu, temveč prav nasprotno destimulativno vplivata na odločitev fizičnih oseb za tovrstne naložbe.
Ključne besede: Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb iz udeležbe v kapitalu, dividenda, dobiček iz kapitala, čas pridobitve kapitala, čas odsvojitve kapitala, vrednost kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 423; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici