Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika iskanja in izbire strateških partnerjev za outsourcing in nearshoring v proizvodnih podjetjih, s posebnim poudarkom na regiji Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope (CEE/SEE). Osrednji cilj naloge je razvoj strukturiranega in analitičnega modela, s katerim je proizvodnim podjetjem omogočeno premišljeno odločanje o prenosu proizvodnih aktivnosti v omenjene regije. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi in modeli, prav tako pa tudi aktualni trendi v globalnih dobavnih verigah, ki vplivajo na odločitve podjetij o selitvi proizvodnje. V nadaljevanju so analizirani makroekonomski in mikrooperativni dejavniki, ki vplivajo na atraktivnost posameznih držav v regiji. Empirični del raziskave temelji na poglobljenih intervjujih z direktorjema proizvodnih podjetij, v katerih so bile podane praktične izkušnje z izvajanjem nearshoring strategij v regiji CEE/SEE. Z analizo intervjujev je bilo ugotovljeno, da med glavne motive za selitev proizvodnje v te države sodijo nižji stroški dela, logistična bližina ključnim trgom ter povečana operativna fleksibilnost. Poudarjen je tudi pomen celovite ocene tako makro kot mikrolokacijskih dejavnikov ter oblikovanja kompetentnih lokalnih ekip. Na podlagi ugotovitev je bil oblikovan model za iskanje in izbor strateških partnerjev, ki združuje faze analize potreb, ocene okolja in partnerjev, vključitve ESG dejavnikov ter strukturiranega odločitvenega procesa. Predlagani model omogoča podjetjem sistematično, celovito in prilagodljivo oceno priložnosti za outsourcing in nearshoring, s čimer je omogočeno zmanjšanje tveganj in povečanje dolgoročne konkurenčnosti.
Ključne besede: outsourcing, nearshoring, dobavne verige, strateški partnerji, Srednja in Vzhodna Evropa, model odločanja
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Domačini in turisti se vse bolj zavedajo vrednot zdravega načina življenja. Iščejo trajnostne, ustvarjalne, družbeno odgovorne prakse in izkušnje na področju nakupovanja hrane, storitev in turističnih proizvodov. Zelena pametna podeželska območja bodo vse pogostejša destinacija za turiste, ki se soočajo z epidemičnimi ukrepi zaradi COVID-19. Trendi kažejo, da si prizadevamo za razpršene, varne, poglobljene, pristne, zelene, vključujoče, izkustvene dogodivščine in rekreacijo v privlačnih naravnih okoljih. Teritorialne kolektivne blagovne znamke so pomembno orodje za razvoj podeželja in verižno povezane ponudnike, ki ponujajo kakovostne izkušnje z lokalno dodano vrednostjo. Destinacijske organizacije kot koordinatorji razvoja in trženja turizma in s tem povezanih dejavnosti odločilno vplivajo na prepoznavnost zelenih destinacij. Učinkovita uporaba novih tehnologij ima pri tem pomembno vlogo, kar smo raziskali tudi v projektu Turizem 4.0-obogatene turistične izkušnje. Celovita ciljna platforma omogoča povezljivost znotraj omrežja, komunikacijo med certificirano dobavno verigo in zbiranje podatkov ter komunikacijo v širokem spletnem okolju potencialnih javnosti, kar omogoča tudi usmerjanje prometa in turističnih tokov. Z rezervacijskim portalom, prodajno in logistično povezavo je mogoče ustvariti po meri izdelano certificirano ponudbo, njeno prodajo, dostavo in učinkovito spremljanje.
Ključne besede: blagovne znamke, kolektivne blagovne znamke, razvoj podeželja, pametne destinacije, mreženje, dobavne verige, turizem
Objavljeno v DKUM: 24.01.2024; Ogledov: 232; Prenosov: 15
Celotno besedilo (24,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V magistrskem delu se ukvarjamo s področjem optimizacije logističnih procesov. Za sodelovanje smo se dogovorili z uspešnim mednarodnim pomurskim podjetjem Elrad Electronics d.o.o. Omenjeno podjetje se ukvarja s proizvodnjo elektronskih sklopov, njihovi izdelki tako končajo v gotovih izdelkih v največjih evropskih in svetovnih podjetjih na področju električnega in vrtnega orodja, avtomobilske industrije, bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in drugih. Tako podjetje predstavlja pomemben člen v mednarodnih dobavnih verigah. Podjetje se zaveda pomena logistike in se tako vseskozi izpopolnjuje na področju optimizacije logističnih procesov. Kljub temu v podjetju še nimajo vzpostavljenega samostojnega logističnega oddelka. V teoretičnem delu smo preučevali poslovno logistiko, njene naloge, cilje in vlogo ter razvoj skozi zgodovino. Prav tako smo preučili logistične podsisteme v proizvodnem podjetju. Nato smo se posvetili upravljanju dobavnih verig. V tem sklopu smo se posvetili razvoju ter globalizaciji dobavnih verig, preučili, kdaj se je začel pojem dobavnih verig uporabljati ter kako strokovnjaki obravnavajo pojem dobavnih verig v primerjavi z logistiko. V praktičnem delu smo najprej predstavili podjetje Elrad Electronics d.o.o. ter analizirali njegove trenutne logistične procese. Obravnavali smo logistične podsisteme v podjetju ter ključne poslovne funkcije v sklopu poslovne logistike podjetja. Ključne poslovne funkcije smo predstavili, opredelili njihovo medsebojno povezanost ter izpostavili konflikte, ki nastajajo med njimi. Dodali smo predloge za optimizacijo logističnih procesov v podjetju in predlog za vzpostavitev samostojnega logističnega oddelka v podjetju.
Ključne besede: logistika, dobavne verige, optimizacija, logistični procesi, logistični podsistemi, Elrad Electronics
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Z večanjem pomena zdrave in sveže prehrane se premo sorazmerno veča tudi povpraševanje in zahteve pri uvozu svežega sadja. Tokovi materiala, informacij, plačil, izdelkov in storitev v dobavni verigi postajajo iz dneva v dan številčnejši in kompleksnejši, istočasno narašča medsebojna odvisnost med tržnimi akterji in drugimi dobavni verigami, vse to pa rezultira v večji izpostavljenosti dobavnih verig različnim tveganjem. Uvoz svežega sadja otežujejo rigorozne transportne in skladiščne zahteve, ki narekujejo kontinuirano nizkotemperaturno okolje in nadvse previdno ravnanje. Potencialne motnje lahko izvirajo tudi iz naslova neugodnih vremenskih razmer, sprememb v povpraševanju in carinski zakonodaji; prav tako pa so tukaj še konvencionalna tveganja, kot so pravno, operativno, politično in likvidnostno tveganje. V magistrskem delu razširjeno definiramo dobavne verige in z njimi povezana splošna in specifična tveganja. Podrobno opredelimo in razčlenimo vsa potencialna tveganja, ki lahko grozijo uvozniku svežega sadja na podlagi znanstvene literature in dolgoletnih izkušenj uvoznika svežega sadja Lidl Slovenija, d.o.o. k.d. in predstavimo učinkovite metode za obvladovanje obravnavanih tveganj.
Ključne besede: Dobavne verige, tveganja, hladne dobavne verige, uvoz svežega sadja.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 2099; Prenosov: 196
Celotno besedilo (3,56 MB)

Opis: Logistika kot veda in kot funkcija se je skozi čas vedno bolj uveljavljala v podjetjih. Tako lahko danes trdimo, da se podjetja z dobro organizirano logistično funcijo lažje spopadajo z izzivi globalizacije, s katerimi se vsakodnevno soočajo. Ti izzivi lahko za podjetje predstavljajo težave ali priložnosti. Iz katerega zornega kota bo podjetje gledalo na njih, je v veliki meri odvisno od logistike. Včasih se zdijo nekateri trgi še kako oddaljeni in nedostopni ter tuji. A z dobro organizirano, samostojno logistično funkcijo v podjetju, kateri nudijo pomoč tudi druge funkcije, lahko podjetje te oddaljene in nedostopne trge spremeni v pomemben nabavni ali prodajni vir in mu le ti nudijo konkurenčno prednost pred ostalimi podjetji na trgu. Prav tako logistika z upravljanjem zalog pomembno vpliva na finančno stanje, izpostavljenost in uspešnost podjetja. Na primeru podjetja AD Vita d.o.o. sem prikazal razvoj, pomembnost in naloge nabavno logistične funkije v podjetju. Predstavil sem način upravljanja zalog v podjetju in z njim povezane finančne učinke na poslovanje podjetja. Z primerom selitve nabavnega trga posteljnine, kuhinjskega in kopalniškega tekstila iz Kitajske v Pakistan pa predstavil odziv podjetja na upad kupne moči in spremembe na njgovih ključnih prodajnih trgih. Rešitev je našlo na nabavnih trgih in s pomočjo logistike uspelo obdržati in razširiti prodajni asortima podjetja, ga s tem zaookrožiti in doprinesti k rasti prodaje in rasti podjetja kot takega. Tako lahko danes trdimo, da je podjetje leta 2009 potegnilo prave poteze, nabavno logistična funkcija pa se je pri tem izkazala kot nezamenljiv člen v podjetju. Zaradi vseh teh spoznanj podjetje nadaljuje z vlaganji v nabavno logistično funkcijo, razvija programsko aplikacijo, ki bi mu omogočila lažje in učinkovitejše delovanje funkcije in povezavo le te z drugimi partnerji v dobavni verigi. Prav tako načrtuje nova vlaganja in razvoj v obliki novih skladiščnih prostorov, s katerimi želi omogočiti lažje delovanje nabavno logistične funkcije v podjetju in njeno boljše servisiranje ostalih funcij v podjetju.
Ključne besede: Logistika, globalizaija, upravljanje zalog in management dobavne verige
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1562; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,06 MB)