1. Bioekonomija v logistiki in oskrbovalnih verigah : diplomsko deloAleksandar Bajčić, 2025, diplomsko delo Opis: Študija preučuje, kako bioekonomija deluje v oskrbovalnih verigah in logistiki, s posebnim poudarkom na uporabi bioplastike. Cilj študije je določiti ključne elemente, ki vplivajo na ustvarjanje trajnostnih poslovnih modelov, z analizo besedišča in postopkov, povezanih z bioekonomijo, zlasti v kontekstu logistike. Študija se osredotoča na povezovanje glavnih konceptov, pri čemer postopoma prehaja iz splošnih pojmov o bioekonomiji na bolj specializirane teme, kot sta recikliranje in ponovna uporaba bioplastike.
Raziskovalna metodologija temelji na kombinaciji informacij, zbranih iz različnih znanstvenih virov, in rezultatov lastne ankete med udeleženci. Ta kombinacija omogoča temeljito analizo, ki upošteva različne poglede in izkušnje.
Študija preučuje pomen bioekonomije kot razvijajočega se družbenega in gospodarskega pojava, s poudarkom na njenem prispevku k varovanju okolja. Posebej je izpostavljena vloga bioplastike kot inovativnega materiala. Ugotovitve poudarjajo potrebo po nadaljnjem raziskovanju in tehnološkem napredku, da bi omogočili širšo uporabo bioplastike v industrijskih procesih, pa tudi izboljšanju zakonodaje, ki spodbuja okolju prijazne oskrbovalne verige in logistiko. Rezultati kažejo na možne prednosti, hkrati pa tudi na izzive, povezane z bioplastiko.
Ključne besede: bioekonomija, dobava, logistika, veriga, pojem
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,04 MB) |
2. DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blagaAnja Križ, 2024, magistrsko delo Opis: DDV je krajšava za davek na dodano vrednost, ki je ena od oblik prometnega davka v republiki Sloveniji. Uveden je bil 01.07.1999. Od 01.01.2007 pa velja nov zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Ta se je že večkrat noveliral, najpogosteje je razlog za te prenovitve Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki določa člene katere mora Slovenija kot članica Evropske Unije vnesti v svojo zakonodajo.
Naloga se je osredotočila na temeljito raziskovanje davka na dodano vrednost (DDV) v kontekstu dobav, pridobitev in uvoza blaga. Skozi nalogo smo se poglobili v osnovne pojme, obdavčljive dogodke, kraj dobave, brezplačne dobave, prenose blaga znotraj skupnosti, davčne oprostitve in verižne dobave. Cilj naloge je tako bil pridobiti temeljito razumevanje osnovnih konceptov DDV v povezavi z obravnavanimi področji. V nalogi smo spoznali tudi nekaj primerov sodne prakse za lažje in poglobljeno razumevanje zakonodaje na področju DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga. Za dodatno razlago obdelanih predpisov smo si pomagali tudi z izmišljenimi primeri, ki so ponazoril to kar veleva zakonodaja.
Na koncu naloge smo zaključili, da smo skozi nalogo lahko potrdili obe zastavljeni hipotezi, ki sta se navezovali na razumljivost in možnost uporabe strokovne literature za razlago ZDDV-1 ter znanje računovodij. Znanje računovodij smo ugotovili skozi anketo, ki smo jo pripravili in poslali na več računovodskih servisov in podjetij z oddelkom za računovodenje. Kot že rečeno smo skozi anketo ugotovili, da računovodje dovolj dobro poznajo področje DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga, vendar, da je vseeno še prostor za izboljšanje njihovega znanja. Skozi anketo smo tudi ugotovili, da starost posameznika in njegove delovne izkušnje še ne pomeni, da je zaradi tega (veliko) boljši od mlajšega posameznika ali posameznika z manj delovnimi izkušnjami.
Ključne besede: Blago, davek na dodano vrednost, dobava, pridobitev, uvoz, ZDDV-1, Direktiva Sveta 2006/112EC
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,24 MB) |
3. Analiza dobave pri kooperantih in kontrola kakovosti v družbi Virs, d. o. o. : diplomsko deloNiko Vöröš, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava izzive podjetja Virs d. o. o. pri poslovanju z dobavitelji na področju proizvodnje celic v industriji avtomatizacije in robotizacije. Zaradi vplivov dinamične proizvodnje in povečanju samega obsega, prihaja v podjetju do motenj oziroma nihanj v konsistenci kooperantov glede dobav ter njihove kakovosti. Moja naloga je bila, da sem v okviru te diplomske naloge raziskal in analiziral vzroke ter predlagal ustrezne rešitve za odpravo neskladnosti in stroškov za učinkovitejšo realizacijo projektov. Za razumevanje vsebine so zajete teoretične osnove organizacije proizvodnje, nabavnega poslovanja, kakovost in odnosov z dobavitelji. V nadaljevanju na kratko predstavim podjetje Virs d. o. o. področje delovanja ter proizvode. V sami analizi sem obravnaval posnetek stanja proizvodnje, povzel ugotovitve ter jih dopolnil s komentarji. V zaključku sem navedel predloge izboljšav za odpravo že naštetih težav.
Ključne besede: Dobavitelji, dobava, kvaliteta, stroški, optimizacija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 940; Prenosov: 127
Celotno besedilo (3,07 MB) |
4. Prehod nevarnosti naključnega uničenja iz prodajalca na kupca v mednarodnih pogodbah: analiza sodne prakse : analiza sodne prakseTomaž Vajnhandl, 2019, magistrsko delo Opis: Prehod nevarnosti naključnega uničenja oz. poškodovanja je pomembna sestavina kupoprodajne pogodbe. Pravila o prehodu nevarnosti nam povedo, katera izmed strank pogodbe odgovarja za škodo, ki je nastala, čeprav nobena izmed strank ni zakrivila poškodbe. Pri mednarodni prodaji ima ključno vlogo pri urejanju Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, ki jo je v svoj pravni red prenesla večina neodvisnih držav. Dunajska konvencija določa več pravil, kdaj se prehod nevarnosti zgodi. Načeloma je prehod nevarnosti vezan na dobavo blaga. Po dobavi za naključno uničenje odgovarja kupec, razen v primeru, ko je uničenje oz. poslabšanje blaga posledica ravnanja ali opustitve prodajalca.
V kolikor želi kupec ohraniti pravne zahtevke zoper prodajalca, mora aktivno ravnati. Poleg dolžnosti, da blago ohranja in preprečuje njegovo poslabšanje, mora blago takoj (čimprej) pregledati ali naročiti njegov pregled in o vseh napakah natančno in hitro obvestiti prodajalca. Sodišča so v primerih pravilnega pregleda in grajanja blaga dokazno breme že tudi prevalile na prodajalca.
Vrnitev blaga v bistveno enakem stanju je ena izmed zahtev Dunajske konvencije tako v primerih, ko prodajalec ni dobavil primernega blago kot v primerih, ko ima kupec do prodajalca zahtevke zaradi naključnega uničenja oz. poškodovanja blaga.
V mednarodnem prometu blaga stranke v svoje pogodbe zelo pogosto vključujejo klavzule, ki določajo določene sestavine prevozne pogodbe. Med temi sestavinami so tudi pravila, ki urejajo prehod nevarnosti. Najbolj razširjene trgovinske klavzule so klavzule Incoterms. Trenutno so še v veljavi klavzule Incoterms 2010. 1. 1. 2020 bodo v veljavo stopila pravila Incoterms 2020, ki jih stranke, z izrecnim sklicevanjem, lahko uporabijo že danes. Vseh enajst klavzul Incoterms 2010 oz. Incoterms 2020 prehod nevarnosti povezuje z dobavo.
Kadar stranki v pogodbo vključita določeno klavzulo Incoterms, ta prevlada nad določili Dunajske konvencije o prehodu nevarnosti. Klavzule Incoterms zelo natančno urejajo prehod nevarnosti, zato se določbe Dunajske konvencije glede instituta prehoda nevarnosti praviloma v celoti umaknejo pravilom iz klavzul Incoterms. O popolni izključitvi Dunajske konvencije glede prehoda nevarnosti vseeno ne moremo govoriti, ko je v pogodbo vključena določena klavzula Incoterms. Dunajska konvencija tudi v primeru, ko je v pogodbo klavzula Incoterms vključena, vsaj teoretično še zmeraj, ureja prehod nevarnosti in dodatno regulira položaj kupca in prodajalca. Čeprav so primeri, ko je Dunajska konvencija dopolnili pravila Incoterms, zelo redki.
Ključne besede: Dunajska konvencija, Incoterms 2020, Incoterms 2010, prehod nevarnosti naključnega uničenja, kršitev pogodbe, dobava blaga, pregled blaga, poškodbe na blagu
Objavljeno v DKUM: 24.12.2019; Ogledov: 1771; Prenosov: 301
Celotno besedilo (1002,06 KB) |
5. Davčno obravnavanje trikotnih in verižnih poslov v sistemu DDV na področju mednarodne trgovine : doktorska disertacijaMaruša Pozvek, 2019, doktorska disertacija Opis: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU.
S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2019; Ogledov: 3485; Prenosov: 559
Celotno besedilo (5,05 MB) |
6. Postopek izbire najugodnejšega dobaviteljaAnja Plohl, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Postopek izbire najugodnejšega dobavitelja
V tem diplomskem delu se bomo ukvarjali z izbiro najugodnejšega dobavitelja v izbranem podjetju. Izbrano podjetje se ukvarja s predelovanjem kovin, zaradi katerega pa potrebuje dobavitelje za različne stvari za uspešno proizvodnjo. Ukvarjali se bomo samo s tremi, za njih najpomembnejšimi dobavitelji. Pri dobaviteljih bomo analizirali najpomembnejše kriterije to so čas dobave, tehnološko zmogljivost dobavitelja, potek reševanja reklamacij, kakovost, cena in plačilne pogoje. Za analizo anketnega vprašalnika smo uporabili postopek AHP modela.
V prvem delu diplomske naloge smo s pomočjo izbrane literature povedali nekaj teoretičnih osnov o nabavi in kriterijih za izbiro dobavitelja. V nadaljevanju smo govorili o različnih odločitvenih modelih. Mi smo izbrali večkriterijski odločitveni model AHP model. V raziskovalnem delu smo s pomočjo računskega postopka po Kunzu dobili rezultate in ugotovili, kateri dobavitelj je najugodnejši.
Ključne besede: nabava/dobava, dobavitelj, odločitveni modeli, kriteriji za izbiro dobavitelja, AHP model
Objavljeno v DKUM: 25.01.2019; Ogledov: 1144; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,45 MB) |
7. KOLIČINSKE NAPAKE V IZPOLNITVI PRODAJNE POGODBETjaša Unverdorben, 2016, diplomsko delo Opis: OZ kršitve pogodbenih obveznosti deli na neizpolnitev in različne oblike nepravilne izpolnitve. Glede na vrsto kršitve se določajo pogoji za uveljavljanje sankcij. Dobava manjše količine od dogovorjene v prodajni pogodbi je v OZ uvrščena med primere delne izpolnitve. Ker je prodajalec izpolnil del svojih obveznosti, se sankcije načeloma uveljavljajo zgolj zoper količino, ki ni bila dobavljena. Kupec lahko odstopi od celotne pogodbe le izjemoma. Zaradi določitve pogojev za uveljavljanje sankcij zoper manjkajočo količino je pomembno, ali se manjkajoči del sankcionira po pravilih o neizpolnitvi, ali po pravilih o stvarnih napakah. Mnenja glede tega so deljena, prevladuje pa stališče, da se nedobavljena količina obravnava po pravilih za neizpolnitev, kar je za kupca ugodneje. DK se od OZ razlikuje po tem, da izhaja iz enotnega pojma kršitve pogodbe. Nekatere sankcije, na primer odstop od pogodbe, so v DK vezane na pojem bistvene kršitve, ki ga OZ ne pozna. Ker pa se manjkajoča količina po DK obravnava kot nedobava, lahko kupec odstopi od dela pogodbe po preteku dodatnega roka, ki ga je za izpolnitev obveznosti dal prodajalcu. S tem se lahko izogne strogemu pogoju bistvenosti kršitve. Bistvena kršitev se sicer kot podlaga za odstop od pogodbe po DK izjemoma ne zahteva samo, kadar prodajalec blaga sploh ni dobavil in tega ne stori niti v dodatnem roku. Zgolj s postavitvijo dodatnega roka po dobavi manjše količine pa kupec nikoli ne more odstopiti od celotne pogodbe. Po dobavi večje količine od dogovorjene v pogodbi, ima kupec pravico zavrniti ali sprejeti presežek. OZ za gospodarske prodajne pogodbe določa domnevo, da kupec blago sprejema, v kolikor ne izjavi v primernem roku, da ga odklanja. Tudi DK daje kupcu po dobavi prevelike količine blaga možnost sprejetja ali zavrnitve presežka. Sprejem presežka pa se bo domneval, v kolikor kupec opusti dolžnost notifikacije v rokih določenih v DK. Presežek mora plačati po pogodbeni ceni. Kadar pa presežek zavrne in mu ob tem nastanejo stroški, jih mora prodajalec povrniti.
Ključne besede: kršitev pogodbe, količinske napake, dobava manjše količine, dobava večje količine, bistvena kršitev, prodajna pogodba
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1778; Prenosov: 160
Celotno besedilo (348,38 KB) |
8. TRISTRANSKI POSLI V SISTEMU DDVSmiljan Murko, 2016, diplomsko delo Opis: Evropske države so kmalu po drugi svetovni vojni dojele, da medsebojno povezovanje predstavlja ključ do uspeha pri doseganju ciljev v globalnem gospodarstvu. Leta 1957 se je oblikovala EGS, ki je omogočila skupni trg in uresničevanje prostega pretoka blaga, delavcev, storitev in kapitala. Enotni evropski akt iz leta 1987 je pomenil zavezanost cilju uresničevanja enotnega in notranjega trga, s podpisom Maastrichtske pogodbe oz. Pogodbe o EU iz leta 1992, pa se je skupnost z vpeljavo novih oblik sodelovanja, poleg gospodarstva še na področju obrambe in pravosodja, preimenovala v EU. V času tega združevanja so se države članice prek harmonizacije pravnih sistemov, izpeljane s pomočjo direktiv in uredb, postopoma odpovedovale svoji davčni suverenosti, da se bi na ta način dosegla ureditev, ki ne bi izkrivljala konkurence in pospeševala prost pretok blaga in storitev. Leta 1993 je bil vzpostavljen enoten evropski trg, ki je predvideval prost pretok blaga, storitev, oseb in denarja. Od takrat naprej je tudi v veljavi t.i. prehodni sistem obdavčitve, ki je omogočil odpravo mejnih prehodov in mejne kontrole med državami članicami. Zaradi lažjega poslovanja poslovnih subjektov v takšnem sistemu, je bilo potrebno uvesti določene izjeme pri obdavčevanju oz. določene poenostavitve. Primer takšne poenostavitve prestavljajo tudi tristranski posli, ki so podvrsta verižnih poslov in jih delimo na prave in neprave. Z vidika davčne obravnave nepravi tristranski posli veljajo za najzahtevnejše, ker se razlikujejo od primera do primera. Za njih ne veljajo poenostavitve pri obračunu DDV, kot to velja za prave tristranske posle. Pri pravih tristranskih poslih sodelujejo trije davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV in sicer vsak v svoji državi znotraj EU. Dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj EU pridobitelju v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku blaga v tretjo državo članico. V kolikor so izpolnjeni ti pogoji potem lahko v teh primerih upoštevamo predvidene oprostitve pri plačilu DDV. Tristranski posel je povezan z nakupom in prodajo blaga, pri katerem je pomembna identifikacija za DDV znotraj EU, ne pa tudi sedež zavezanca znotraj EU. Prav tako je zelo pomembna fizična pot blaga in pot računov. Trenutni sistem obdavčitve dovoljuje goljufije v poslovanju v okviru tristranskih poslov. Davčna zakonodaja je zapletena in zato marsikomu nejasna, tako da je občasno tudi Sodišče EU zaprošeno, da se v predhodnem postopku opredeli glede razlage ali veljavnosti zakonodaje EU.
Ključne besede: tristranski posli, DDV, triangulacija, pridobitev, dobava, verižni posli, samoobdavčitev, ID številka, rekapitulacijsko poročilo, davčni vrtiljak, missing trader, goljufija, davčna zatajitev, Direktiva Sveta št. 77/388/EGS, Direktiva Sveta št. 2006/112/ES, načelo namembne države, načelo države porekla, Sodišče EU
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 3401; Prenosov: 302
Celotno besedilo (1,39 MB) |
9. OBRAČUNAVANJE DDV PRI VERIŽNIH TRANSAKCIJAHLilijana Kšela, 2016, magistrsko delo Opis: Med pomembnimi mejniki v razvoju evropskega sistema DDV moramo vsekakor omeniti 1. januar 1992, ko so bile odpravljene davčne meje med državami članicami Evropske unije. Če se je do tega datuma dobava blaga v drugo državo članico Evropske unije štela kot izvoz blaga, ki so ga nadzorovali carinski organi, je s tem dnem odpravljen oziroma prepovedan nadaljnji sistematičen nadzor blaga, ki se dobavlja iz ene države v drugo. Carinski organi so izgubili svoje pristojnosti za nadzor tega dela trgovine na notranjem trgu; obstoječe nadzorne mehanizme so nadomestili novi, pristojnost pa se je prenesla na davčne organe. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je odpadel na davčne zavezance.
Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi povečanega poslovanja Slovenije z državami članicami Evropske unije so se začeli pojavljati tristranski posli in posledično tudi verižni posli med večimi udeleženci. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci (pridobitelj, dobavitelj in prejemnik), ki so identificirani za davek na dodano vrednost v svoji državi Evropske unije. Blago poteka med udeleženci v verigi, in sicer od dobavitelja do prejemnika blaga. Pridobitelj nastopa med njima le kot neke vrste posrednik. Ti posli so z davčnega vidika v Zakonu o davku na dodano vrednost posebej urejeni. Problem nastopi pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih, npr. ko je eden od udeležencev fizična oseba, ko nastopa udeleženec iz tretje države, ko so udeleženi več kot trije davčni zavezanci, itd…
V okviru magistrske naloge bom analizirala osnovne značilnosti pravih tristranskih poslov, nepravih tristranskih poslov in verižne posle. Glede na to, da je pri pravih tristranskih poslih določen kraj obdavčitve in pogoji, na osnovi katerih kupec ne obračuna DDV od pridobitve blaga, je potrebno pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je dobavitelj prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago.
Z davčnega vidika so ti posli zelo zahtevni, zato je v Šesti smernici določena posebna ureditev, ki želi te posle poenostaviti in jih obdavčit le enkrat.
Ključne besede: tristranski posli oziroma verižne transakcije, davčna obveznost, davek na dodano vrednost (DDV), obrnjeno davčno breme, identifikacijska številka za DDV, neplačujoči gospodarski subjekt, davčni vrtiljak, pridobitev blaga, dobava blaga, uvoz, izvoz, evropsko tržišče.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2932; Prenosov: 373
Celotno besedilo (2,08 MB) |
10. ZNAČILNOSTI IN PASTI OPROSTITEV DDV PRI IZVOZNEM POSLOVANJU PODJETJAAnita Šauperl, 2016, diplomsko delo Opis: Razvoj in uvedba DDV je v Sloveniji dosegla veliko sprememb in dopolnitev, ki so usklajene po Šesti direktivi Sveta 2006/112/ES. Do dopolnitev oz. sprememb je prihajalo zaradi preprečevanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih goljufij in utaj. O izvozu blaga govorimo takrat, ko je blago izneseno iz območja Evropske unije na območje tretjih držav, ki niso del carinskega območja Evropske unije. ZDDV-1 ureja prave oprostitve v 52. ZDDV-1 členu, saj ne nastane obveznost obračuna DDV, če lahko davčni zavezanec to dokaže z elektronsko listino oz. EUL.
Pravi tristranski posli, ki so uvedli posledično z ukinitvijo državnih meja med državami članicami EU, državam članicam so omogočili lažje poslovanje na območju EU. Intrakomunitarne transakcije so z davčnega vidika velika konkurenčna prednost pred drugimi udeleženci, ki niso člani EU.
Novost, ki jo je prinesla Direktiva Sveta 2008/8/ES, je najpomembnejša sprememba vse od uvedbe DDV, nanaša se predvsem na obdavčevanje storitev. Od 1. 1. 2010 je treba poleg poročanja o dobavi blaga poročati še o storitvi znotraj EU. Tudi čas poročanja se je skrajšal na mesečnega, tako da vsi davčni zavezanci, ki dobavljajo blago oz. opravljajo storitve na območju EU, postanejo mesečni davčni zavezanci z ID-številko za DDV.
Ključne besede: Davčna obveznost, obdavčene transakcije, oproščene transakcije, verižni posli, tristranski posli, intrakomunitarna dobava, DDV, ZDDV-1, PZDDV-1, promet blaga, izvoz.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2016; Ogledov: 10593; Prenosov: 105
Celotno besedilo (797,25 KB) |
