| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje lastne samopodobe po amputaciji spodnjega uda
Tjaša Pintarič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Amputacija je izguba okončine, ki s seboj prinese veliko fizičnih, psihičnih in socialnih izzivov. Amputacija spodnje okončine spremeni človekov pogled na lastno telo in spremeni njegovo samopodobo. Povzroča nelagodje glede lastne podobe in zmanjša kakovost življenja. Metode: V zaključnem delu je bil izveden sistematičen pregled literature po korakih smernic PRISMA. Uporabili smo metodo pregleda, analize in sinteze. Iskanje literature je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Web of Science s pomočjo iskalnega niza ter vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se po amputaciji spodnjega uda (v nadaljevanju ASU) pojavijo občutki jeze, žalosti, šoka, razočaranja in nesprejemanja. Amputacija za paciente pomeni prelom s preteklostjo, izgubo neodvisnosti ter povzroči socialno zadrego in nemoč. Veliko pacientov se sooča tudi s fantomsko bolečino, njena pogostost in intenzivnost pa poslabšata telesno samopodobo in čustveno stanje posameznika. Uporaba proteze ima zelo velik vpliv na samozavest amputiranca in na njegovo zaznavanje lastne samopodobe. Razprava in sklep: Pacienti po ASU se soočajo s številnimi težavami, od izgube samostojnosti in spremenjene podobe telesa, izgube samozavesti in psiholoških težav do tega, da se počutijo manjvredni, zapuščeni in pohabljeni. Uporaba proteze pa s seboj prinese veliko pozitivnih učinkov, kot so izboljšana samopodoba, večja mobilnost, boljša kakovost življenja in boljše psihološko stanje.
Ključne besede: Amputacija, spodnji ud, doživljanje sebe, samopodoba
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 122; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Prednosti in slabosti šolanja na daljavo v času covid-19 epidemije: vidik dijakov srednjega strokovnega izobraževanja
Suzana Krajnc, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Epidemija covid-19 je v Sloveniji povzročila zaprtje šol in prehod na pouk na daljavo, ki je trajal 23 tednov. Namen raziskave je bil raziskati vidik dijakov srednjega strokovnega izobraževanja o prednostih in slabostih šolanja na daljavo v tem času. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Izvedena je bila presečna opazovalna raziskava. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, ki ga je ustrezno izpolnilo 268 dijakov. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Statistična obdelava podatkov je bila opravljena s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Analiza rezultatov je pokazala, da obstaja statistično značilna razlika v splošnem doživljanju pouka v času šolanja na daljavo med dijaki glede na letnik šolanja (F = 4,395, p = 0,013) ter statistično pomembna povezava med ohranjanjem socialnih stikov med šolanjem na daljavo in učinkovitostjo učenja (R = 0,414; p ˂ 0,001). Statistično pomembne povezave med uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in učinkovitostjo učenja nismo potrdili (R = 0,091; p = 0,137). Kot največja prednost šolanja na daljavo se je pokazalo učinkovitejše upravljanje s časom, slabost pa pomanjkanje praktičnega pouka in socialnih stikov s sošolci. Razprava in sklep: Naše ugotovitve kažejo, da si dijaki kljub navajanju nekaterih prednosti šolanja na daljavo želijo pouka v učilnici, praktičnih vaj, sodelovanja s sošolci ter razlago učitelja. Dobrodošlo bi bilo, da bi se na nacionalnem nivoju pripravile strategije soočanja s predvidljivimi posledicami epidemije pri mladostnikih.
Ključne besede: covid-19, izobraževanje na daljavo, doživljanje pouka, srednješolci, zaprtje šol
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 209; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
Doživljanje svojcev ob negovanju pacienta s poškodbo hrbtenjače
Špela Javšnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Poškodba hrbtenjače je ena izmed zelo pogostih poškodb, ki se lahko zgodi posamezniku. Osebe, ki običajno skrbijo za svoje bližnje s poškodbo hrbtenjače, pa so najpogosteje kar njihovi svojci oziroma domači, to pa lahko tudi vpliva na njihov odnos ter jih vodi do čustvenih in psiholoških izzivov. Namen diplomskega dela je prikazati, kaj občutijo in doživljajo svojci ob tem, ko negujejo nekoga od svojih bližnjih po poškodbi hrbtenjače. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature. Za pregled, analizo ter sintezo člankov so bile uporabljene naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL ter Scopus. V analizo so bile vključene različne raziskave, ki so bile objavljene v angleškem jeziku in bile izdane za obdobje 10 let, in sicer od leta 2011 do leta 2021. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili tematsko analizo. Rezultati: Po podrobnem pregledu ter analizi 14-ih člankov, ki so najbolj ustrezali vsebini naslova zaključnega dela, so rezultati pokazali, da so svojci najpogosteje primarni negovalci oseb s poškodbo hrbtenjače. Rezultati so prav tako pokazali, da so svojci pod večjim psihičnim pritiskom, bolj obremenjeni, imajo manj časa zase, veliko pa jih zapade v depresijo. Razprava in sklep: Negovanje pacienta s poškodbo hrbtenjače zelo vpliva na samo kakovost življenja družinskih oskrbovalcev, saj ima na njih različne posledice, predvsem na telesnem, duševnem in socialnem področju. Svojci velikokrat poročajo o tem, da so se ob negovanju svojih bližnjih počutili izolirane, imeli pa so tudi občutek, da so izgubili svojo identiteto in da je bila njihova vloga spremenjena v negativnem smislu kot posledica negovanja bližnjega s poškodbo hrbtenjače.
Ključne besede: Poškodba hrbtenjače, negovanje, svojci, doživljanje.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 439; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Doživljanje glasbe ob poslušanju pri predmetu glasbena umetnost : magistrsko delo
Janja Kraner, 2021, magistrsko delo

Opis: Kadar glasbo poslušamo, jo doživljamo. Glasba v nas zbudi čustvene in fiziološke odzive. Čustva so tista, ki v nas sprožijo občutke, in zaradi doživljanj glasbe spoznamo, ali nam je ob neki glasbi prijetno ali ne. Poslušanje glasbe je kot glasbena dejavnost pri predmetu glasbena umetnost ključnega pomena za učenčev razvoj. Z vodenim poslušanjem glasbe učenci razvijajo svoj glasbeni spomin in osredotočenost na poslušanje točno določenega glasbenega elementa. Za to je potrebna dobra koncentracija, ki jo učitelj pri učencih spodbuja z motiviranjem k poslušanju glasbe. Glasbo lahko poslušamo na več načinov: doživljajsko, analitično in doživljajsko-analitično. Ti načini poslušanja so nujni za razvijanje učenčevih sposobnosti analitične zaznave, sprejemanje različnih glasbenih oblik, estetsko vrednotenje in presojanje. Na to, kako glasbo doživljamo, vplivajo naša trenutna čustva, ki jih doživimo ob poslušanju in so ključna pri zaznavanju in dojemanju glasbe.
Ključne besede: poslušanje glasbe, doživljanje glasbe, doživljajsko poslušanje glasbe, analitično poslušanje glasbe
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 455; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
Izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom
Nikolina Ilievska, 2021, diplomsko delo

Opis: Mladostnice se v adolescenci srečajo z veliko spremembami na psihološkem in telesnem področju. V obdobju adolescence se večina mladostnic sreča s prvim ginekološkim pregledom; le-tega spremljajo različni občutki. Največkrat so to občutki sramu, nelagodja in strahu. V diplomskem delu želimo predstaviti izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili »scoping« pregled znanstvene in strokovne literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, SAGE, Science Direct in CINAHL ter jih s pomočjo kontrolnih seznamov Joanna Briggs Institute (JBI) kritično ocenili. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Od skupno dobljenih 255 zadetkov smo v končno analizo vključili pet člankov. Rezultati so pokazali, da imajo mladostnice mešane občutke pred prvim ginekološkim pregledom. Mladostnice se želijo pred ginekološkim pregledom posvetovati z zdravstvenim osebjem. To omogoči zmanjšanje strahu mladostnice, izboljša njihovo raven znanja in zagotovi boljšo pripravljenost na prvi ginekološki pregled ter manj neprijetnih občutkov in izkušenj. Mladostnice se srečajo z mešanimi občutki pred prvim ginekološkim pregledom. Pomembno je, da so mladostnice o prvem ginekološkem pregledu dobro informirane. Pripravljenost na prvi ginekološki pregled zmanjša strah in neprijetne občutke ter prepreči slabe izkušnjo z ginekološkim pregledom.
Ključne besede: Mladostnik, prvi ginekološki pregled, doživljanje, reproduktivno zdravje.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 689; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (514,02 KB)

6.
Doživljanje smrti pacientov v procesu hospic obravnave: vidik medicinske sestre
Gloria Sapač, 2021, diplomsko delo

Opis: Umiranje vsak človek doživlja drugače. V prvi vrsti to zelo težko sprejemajo svojci, ki so neposredno ob osebi, s katero so medsebojno povezani. Druga skupina so medicinske sestre, ki nudijo zdravstveno nego in oskrbo ob koncu človekovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako medicinske sestre doživljajo smrt pacientov v hospic obravnavi.
Ključne besede: čustveni odziv na smrt, občutki ob umirajočem, doživljanje umiranja, vloga medicinske sestre ob umirajočem
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 328; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Transspolnost: doživljanje sebe in lastnega telesa tekom oblikovanja transspolne identitete
Neža Mestek, 2021, magistrsko delo

Opis: Transspolnost je krovni izraz, ki vključuje vse spolne identitete, ki se ne umeščajo v klasični binarni sistem družbenega in biološkega spola. Transspolne osebe doživljajo neujemanje med lastno spolno identiteto in biološkim spolom, kar povzroča hude stiske in vodi v konflikten odnos do sebe in do lastnega telesa. Namen magistrskega dela je raziskati transspolno izkušnjo, natančneje, kako se tekom oblikovanja transspolne identitete – tj. od samega zavedanja, da je oseba transspolna pa do trenutne točke v identitetnem razvoju – spreminja doživljanje sebe in lastnega telesa. Zanimalo nas je, kako se spreminjajo razumevanje, pogled, doživljanje in odnos do sebe in lastnega telesa med procesom psihološke in telesno tranzicijo. V raziskavi je sodelovalo 9 transspolnih oseb, 5 trans moških in 4 trans ženske. Izvedli smo 9 poglobljenih intervjujev in jih analizirali s pomočjo tematske analize. Na koncu smo oblikovali 69 kod, ki smo jih združili v 13 osrednjih tem. Na podlagi zbranih podatkov smo začrtali potek oblikovanja transspolne identitete in spreminjajočega se doživljanja in odnosa do sebe in lastnega telesa med tem procesom. V grobem lahko proces oblikovanja transspolne identitete razdelimo na obdobje pred, med in po tranziciji. Obdobje pred tranzicijo je zaznamovano predvsem z občutki nejasnosti in neudobja v telesu ter pridružene želje, da bi oseba bila nasprotnega spola. Postopnemu ozaveščanju teh notranjih impulzov in želji se hkrati pridružuje tudi zavedanje njihove problematičnosti z vidika družbenih norm, kar vodi v konflikt med notranjimi impulzi in pritiski okolice. Sočasno pa se ustvarja tudi vedno večji konflikt med doživljanjem sebe in lastnega telesa, ki ga nato poveča nastop pubertete. Ta predstavlja prvi vrhunec konflikta med notranjim doživljanjem in zunanjo podobo. Preizpraševanje opisanih občutkov nato vodi osebo do spoznanja, da je transspolna, in do odločitve za tranzicijo. Hormonska terapija nudi prvo večje psihološko olajšanje in razbremenitev, hkrati pa zaradi svojih učinkov poveča neujemanje na telesni ravni, kar zaznamuje drugi vrhunec konflikta v oblikovanju transspolne identitete. S časom, ko učinki terapije postanejo dominanti, spolna identiteta pa je vse bolj skladna s telesno, se postopoma manjša tudi stiska, ki jo oseba čuti. Proces fizične tranzicije tako poteka skoraj vzporedno s psihološko razbremenitvijo in ga lahko razumemo kot proces premika k sebi, k pristnemu ali avtentičnemu delovanju. Takšen premik k sebi odpre tudi prostor za razreševanje potlačenih vsebin in osebnostno rast, ki je odraz sprejemanja in integriranja vseh vidikov sebe in lastne identitete.
Ključne besede: transspolnost, oblikovanje transspolne identitete, doživljanje sebe, doživljanje telesa
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 440; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
Doživljanje izgube po možganski poškodbi
Ema Rojnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Možganska poškodba predstavlja pomemben dogodek v posameznikovem življenju, saj vpliva na vsa področja njegovega delovanja, posledice pa so lahko obsežne in dolgotrajne. Po poškodbi se pacient in njegova okolica srečujeta z velikimi spremembami ter izgubami predhodnih lastnosti in sposobnosti. V raziskavi smo proučili odnose med lastnostmi posameznika in možganske poškodbe (starostjo, spolom, stopnjo dosežene izobrazbe, časom, pretečenim od poškodbe) ter posledicami možganske poškodbe (subjektivnimi občutki izgube, prilagodljivostjo, samozavedanjem, simptomi depresije, simptomi anksioznosti, samospoštovanjem). Vključili smo 22 udeležencev (13 moških, devet žensk), starih med 32 in 68 let, ki so doživeli možgansko poškodbo in so vključeni v program rehabilitacije. S pomočjo različnih vprašalnikov smo ugotovili, da se pri udeležencih kaže pozitivno psihološko doživljanje brez večjih težav. Zaključujemo, da se pri posameznikih več let po možganski poškodbi kažejo nizka izraženost občutkov izgube, zmerna prilagodljivost, nizka izraženost simptomov depresije in anksioznosti ter zmerno do visoko samospoštovanje. Podskupine udeležencev (glede na spol, starost, čas, stopnjo dosežene izobrazbe, čas, pretečen od poškodbe) se na področju psiholoških posledic možganske poškodbe ne razlikujejo pomembno. V prihodnje predlagamo več raziskav na področju doživljanja po možganski poškodbi v slovenskem okolju. Slednje bi lahko pripomoglo k izdelavi priporočil za posameznike, ki se s tovrstno situacijo soočajo, saj takšne smernice še niso oblikovane.
Ključne besede: možganska poškodba, doživljanje izgube, prilagodljivost
Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 434; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (729,64 KB)

9.
Razlike med generacijami v doživljanju zadovoljstva z delom
Timotej Ribič, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaposlitev predstavlja ključen del našega življenja. Po zaključenem izobraževanju hitro sledi zasedanje določenega delovnega mesta. Opravljanje dela je bistveno za človekov biološki in družbeni obstoj. S tem namreč poskrbimo za svoj osebni razvoj, hkrati pa prispevamo k oblikovanju družbe in kulture. Skozi leta se naš pogled na delo in odvisnost od le-tega spreminja. V zgodnjih letih skrbimo za finančno stabilnost in neodvisnost, pozneje pa dajemo poudarek medsebojnim odnosom in dobri klimi. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili osnovne pojme, povezane z zaposlitvijo, delom, človekovimi življenjskimi obdobji, generacijami in delovnim okoljem. V empiričnem delu pa smo opravili raziskavo prek spletnega anketiranja, in sicer glede doživljanja zadovoljstva z delom in razlik med generacijami. Podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS, na podlagi dobljenih rezultatov pa smo ugotovili, da se skozi proces staranja spreminjajo prioritete in motivacija pri delu; da nam je v zgodnjih letih pomembnejša materialna oblika motivacije, kasneje bolj nematerialna; kaj vpliva na dejavnike zadovoljstva in da sta dejavnika pripadnost zaposlenih in zadovoljstvo z delom povezana. V diskusiji so podani predlogi za prispevanje k dobri organizacijski klimi in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Ključne besede: generacija, doživljanje zadovoljstva, zaposlitev, motivacija, management
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 348; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (871,07 KB)

10.
Doživljanje študentov zdravstvene nege ob incidentih v kliničnem okolju
Maja Gradišnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Tekom kliničnega usposabljanja študentov prihaja zaradi različnih dejavnikov do incidentov, težava nastopi, ko le-ti ostanejo zamolčani. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati doživljanje študentov zdravstvene nege ob danem incidentu v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Analizo zbranih podatkov smo opravili z metodo tematske analize besedila. Rezultati: Identificirali smo tri glavne teme: doživljanje neprijetnih občutkov ob pojavu incidenta, ravnanje ob pojavu incidenta in vzroki incidentov. Študenti zdravstvene nege se ob pojavu incidentov, ki so posledica individualnih in organizacijskih dejavnikov, počutijo neprijetno. Ustrezno ukrepajo v primeru poškodbe z ostrim predmetom. Do razlik prihaja v poročanju incidentov, predvsem zaradi strahu pred stigmatizacijo. Diskusija in zaključek: Potrebno je ustvariti zaupljivejši odnos in okolje med zaposlenimi v kliničnem okolju, kliničnimi mentorji in študenti zdravstvene nege ter ustvariti neobtožujočo učno kulturo. Temeljnega pomena je, da študenti zdravstvene nege vedo ukrepati v primeru incidenta in imajo na razpolago kliničnega mentorja, kateremu poročajo o incidentu. Tako v kliničnem okolju kot tudi na univerzi se je potrebno pogovarjati o incidentih. Predlagamo vključitev teoretičnih vsebin in izvajanje klinične supervizije v zdravstveni negi v okviru teoretičnega in kliničnega usposabljanja.
Ključne besede: študenti zdravstvene nege, klinično usposabljanje, incident, doživljanje, sporočanje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 688; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (412,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici