| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
OBREMENITEV SRCA MED PLANINSKIM POHODOM
Tjaša Čoh, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomske naloge je proučevanje obremenitve srca otrok med planinskimi pohodi. Naloga temelji na teoretičnem raziskovanju in predstavitvi eksperimenta. Gibalna aktivnost in krepitev vzdržljivosti sta v predšolskem obdobju zelo pomembni za otrokov razvoj. Vzdržljivost razumemo kot dalj časa trajajočo aktivnost v zmerni intenzivnosti. Obremenitev in ugotavljanje obremenitve skozi frekvenco srca predšolskega otroka zahteva obravnavanje srca ter frekvence srca pri različnih obremenitvah. V nalogi so povzeta dognanja o hoji in njenih vplivih na motorične in funkcionalne sposobnosti otroka, še posebej pri planinskem pohodu. Povzeti so tudi osnovni pojmi doživljajske pedagogike, kjer je še posebej izpostavljeno doživljanje narave. Uspešno izveden pohod predvideva upoštevanje znanj o samem pohodu, pripravi, opremi, prehrani, tempu, možnih nevarnostih in prvi pomoči. Vse to pa je osnova za pisno in slikovno predstavitev analize in ugotovitev eksperimenta.
Ključne besede: Ključne besede: motorični razvoj, vzdržljivost, frekvenca srca, hoja, pohod, doživljajska pedagogika, doživljanje narave.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 1972; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (701,15 KB)

2.
Doživljanje stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zdravstvenem domu in v bolnišnici
Lara Fidler, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili stres (simptomi, faze in viri stresa, opisane so značilnosti negativnega in pozitivnega stresa, posledice stresa, stres na delovnem mestu in premagovanje stresa). Osredotočili smo se tudi na stres pri medicinskih sestrah. Uporabili smo analitični pristop s študijem domače in tuje literature ter uporabo elektronskih virov. Za zbiranje podatkov in obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo, ki je obsegala vprašanja o doživljanju stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Zdravstvenem domu Velenje in v Splošni bolnišnici Celje, v mesecu juliju in v avgustu 2009. Vprašalnik je bil zaprtega tipa, razdeljen med 40 naključno izbranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v obeh zavodih. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako intenzivno doživljajo stres medicinske sestre in zdravstveni tehniki v zdravstvenem domu in v bolnišnici, hkrati pa ugotoviti najpogostejše dejavnike in vzroke, ki privedejo do stresnih situacij, jih primerjati z ugotovitvami, ki jih navaja literatura in prikazati smernice za preprečevanje oziroma zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu. Ugotovili smo, da je vzrok za nastanek stresa v zdravstvenem domu v največji meri delo z ljudmi in narava dela. V bolnišnici pa je vzrok za stres odgovorno in izmensko delo. V zdravstvenem domu kot v bolnišnici, pa so mnenja, da je delovna zasedenost negovalnega tima neustrezna in da je delo preobremenjujoče in se mu zaradi tega ne morejo dovolj posvetiti. Stres se pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih v zdravstvenem domu največkrat kaže kot povečana občutljivost, občutek pritiska, pretirano delo, občutek napetosti in tesnobe. V bolnišnici pa občutijo stres v obliki povečane občutljivosti, želja po menjavi delovnega mesta, slabi medsebojni odnosi in pretirano delo. Na delu pa najpogosteje občutijo bolečine v hrbtenici.
Ključne besede: stres, doživljanje stresa, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, izgorevanje.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4232; Prenosov: 964
.pdf Celotno besedilo (603,08 KB)

3.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE MED VRTCEM ROGAŠKA SLATINA IN PEGAZOVIM DOMOM STAREJŠIH OBČANOV ROGAŠKA SLATINA
Tamara But, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava medgeneracijsko sodelovanje med domom starejših občanov Pegazovim domom in Vrtcem Rogaška Slatina. Medgeneracijsko sodelovanje dobiva v današnjem času vse večji pomen, kakor tudi strpnost med generacijami. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva sposobnosti za življenje ter razvija vrednote v medgeneracijski družbi. V današnjem času se sprašujemo ali družba zagotavlja ustrezno okolje za spoštovanje starejših generacij. Vzajemnost med generacijami je izrednega pomena, zato je potrebno negovati odnose med ljudmi. Velika vloga starih staršev je v današnjem času zaradi pomanjkanja časa staršev izrednega pomena. V zgodnjem otroštvu so otroci zelo gnetljivi in je pomembnost pridobivanja moralnih vrednot prioriteta v vzgoji. Zaradi pomanjkanja časa srednjih generacij so stari starši pomemben člen v vzgoji otrok. Za razvijanje prijateljskih odnosov med generacijami ima pomembno vlogo tudi vrtec kot institucija, ob pomoči strokovnih delavcev, ki s čutom za vzgojo poskrbijo za interakcijo otrok z starejšimi občani ter s kritičnim mišljenjem zavračajo stereotipe, ki so nastali v družbi skozi čas. Otrokov kognitivni razvoj in sposobnost empatije pri otroku ima pri vzpostavljanju odnosa ključno vlogo. Vprašanja, ki nam jih postavljajo otroci v predšolskem obdobju, so pogosta, zlasti vprašanja, na katere neradi odgovarjamo oz. se jim izogibamo. Pomembno je, da otrok dobi pravo informacijo in si odgovorov ne izmišljamo ter jih ne interpretirano napačno. Naš namen je prikazati mnenja o doživljanju vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri sodelovanju s Pegazovim domom starejših občanov in prikazati doživljanja medgeneracijskega sodelovanja strokovnih delavcev Pegazovega doma za starejše občane. Prav tako želimo prikazati doživljanja druženj otrok in starostnikov. Pri večini globalnih ciljev gre za različna področja družbe, npr. spoznavanje zgodovinskih sprememb, razvijanje občutka socialne pripadnosti, ki temelji na ideji enakosti in nediskriminiranosti, srečevanje s človekovim odnosom do bolezni in invalidnosti. Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje ter udobje in dobro počutje vseh vključenih. Otrok se seznanja tudi z različnimi poklici in ima možnost razvijati sposobnosti in načine vzpostavljanja, vzdrževanja in uživanja v prijateljskih odnosih s starostniki, kar vključuje tudi razumevanje vedenja drugih in njihovih občutjih ter vljudnost pri medsebojnem komuniciranju.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: medgeneracijsko sodelovanje, komunikacija, empatija, kurikulum, družba, strpnost, ageizem, moralni in vedenjski razvoj, odnosi, prijateljstvo, pomoč, stari starši, doživljanje.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 5796; Prenosov: 735
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

4.
Gozdna učna pot Pistrov grad
Metka Prohart, 2010, diplomsko delo

Opis: Otroci so vedno vedoželjni, le znati jih moramo motivirati. Že na začetku učne ure jih lahko motiviramo z zgodbo. Marija Montessori in tudi Anton Martin Slomšek, ki je živel in delal v Vuzenici in tukaj tudi napisal učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, sta nam še vedno lahko za vzgled za vzorno pedagoško delo. Slomšek je bil izredno nadarjen vzgojitelj, mojster slovenske govorjene in pisane besede in gledal je zelo daleč naprej v prihodnost. V diplomski nalogi sem pripravila učne aktivnosti za starost otrok od 6 do 14 let. Z otroci hodimo v naravo čim pogosteje. Temelj dobrega razumevanja pa je natančno opazovanje. Otroci pri svojem delu na Gozdni učni poti Pistrov grad pridobivajo znanje s pomočjo skiciranja rastlin in živali in pri tem uporabljajo naravoslovno fotografijo. Preskusijo se v igri. Otroci domače okolje spoznavajo kot naravni spomenik. Tudi sami raziskujejo naravoslovno kulturno zgodovinsko učno pot Pistrov grad in cenijo dela znamenitih Vuzeničanov. Spoznajo delo in življenje umetnika Oskarja von Pistorja in njegove družine. Dejavnosti na Gozdni učni poti Pistrov grad načrtujemo in izvajajmo vsaj dvakrat na mesec. Izvajamo jih lahko v vseh letnih časih in skoraj v vseh vremenskih razmerah. Otroke vodimo na Gozdno učno pot Pistrov grad tudi, kadar dežuje, sneži, je megleno ali sije sonce. Osnovni namen takšnega dela je tudi, da otrokom omogočimo konkretno doživljanje in zaznavanje okolja v katerem živijo in prav tako doživljanje velikih umetniških del s katerimi se soočijo v domačem okolju in nadalje v umetnostni galeriji. V diplomskem delu pripravim tudi izbor potencialnih učnih gesel za Gozdno učno pot Pistrov grad. Spoznavanje narave domačega okolja podkrepimo z otroci še z obiski botaničnega parka in zoološkega vrta ter obiskom različnih strokovnjakov
Ključne besede: narava, otroci, doživljanje in spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti, Gozdna učna pot Pistrov Grad
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 2111; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Starostnikovo doživljanje prehoda iz domačega okolja v dom starejših občanov
Blaž Gotovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Staranje prebivalstva je problem današnje družbe, saj število starostnikov intenzivno narašča, problemi, ki so povezani s staranjem, pa so čedalje bolj prisotni in očitni. Oskrba starejšega v večini primerov ni več v ožjem družinskem krogu, kot je to bilo nekoč. Veliko starostnikov zapusti domače okolje in nadaljnje življenje nadaljuje v domu starejših. Prehod iz domačega okolja v dom starejših v glavnem predstavlja veliko spremembo pri starejših na vseh področjih, tako na čustvenem, psihičnem, kot tudi fizičnem. V empiričnem delu smo raziskovali, kako močan stres so stanovalci doma starejših doživljali pri prehodu iz domače skupnosti v dom starejših občanov. Ugotoviti smo želeli, ali so se za odhod v dom starejših odločili samostojno, in kako težko so se prilagodili na novo okolje. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, podatke pa smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da prehod iz domače skupnosti v dom starejših občanov predstavlja za starostnike v polovici primerov močan stres, 22 % stanovalcev pa doživlja manjši stres, tako je zaradi prehoda v dom starejših občanov stresu izpostavljenih 77 % vseh anketiranih starostnikov. Stresu so bolj izpostavljene ženske, saj močan stres ob prehodu doživlja več kot polovica žensk in le nekoliko več kot tretjina moških. Raziskava je tudi pokazala, da se polovica starejših težko prilagaja novemu okolju in da se v 54 % niso sami odločili oditi v dom starejših občanov. Glavni razlog za prihod v dom starejših občanov je bila v 64 % bolezen, kar še dodatno podkrepi dejstvo, da je potrebna posebna pozornost zdravstvenega in negovalnega osebja pri individualni obravnavi v cilju lajšanja nastalega stresa ob doživljanju spremembe okolja.
Ključne besede: starostnik, staranje, dom starejših občanov, čustva, stres, doživljanje spremembe okolja.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 3141; Prenosov: 588
.pdf Celotno besedilo (577,08 KB)

6.
EMOCIONALNO VREDNOTENJE GLASBENIH ZVRSTI V ČETRTEM IN SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Miran Čarni, 2011, diplomsko delo

Opis: Današnji mediji omogočajo obkrožanje ljudi z najrazličnejšo glasbo na vsakem koraku. Razprav o glasbeno lepem je veliko, vendar kljub temu posameznih glasbenih zvrsti ne moremo primerjati, saj ima vsaka svojo specifičnost, v vsaki najdemo dobro in slabo. Da bi otroku pomagali razvijati njegov glasbeni okus in ga ozaveščati za presojo glasbenih vrednot, ga moramo znati voditi skozi ta proces glasbene socializacije, ga vzgajati in izobraževati, da bo znal kritično poslušati, sam presojati ter vrednotiti, kaj je, in kaj ni kvalitetna glasba. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo glasbenih primerov ugotoviti, kako učenci četrtih in sedmih razredov emocionalno (čustveno) doživljajo predvajano glasbo, jo vrednotijo, preferirajo na podlagi všečnosti ter kaj vpliva na glasbeno všečnost posameznika. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci predvajano glasbo precej raznovrstno čustveno vrednotijo in med popularno ter sodobno klasično glasbo najbolj preferirajo popularno glasbeno zvrst. Slednja glasbena zvrst je fantom ljubša, medtem ko dekleta bolj kot fantje višje ocenjujejo sodobno klasično zvrst. Rezultati tudi kažejo, da popularno glasbo nekoliko bolj preferirajo učenci podeželskih šol, saj so v primerjavi z njimi učenci mestnih šol pogosteje izbirali sodobno klasično glasbo. Ugotovili smo, da obstajajo vidna razlikovanja med glasbeno nedejavnimi in glasbeno dejavnimi učenci. Slednji na podlagi všečnosti višje ocenjujejo sodobno klasično glasbo kot učenci, ki se z glasbeno dejavnostjo ne ukvarjajo. Dobljeni rezultati nam hkrati prikazujejo, da med četrtošolci in sedmošolci ni večjih odstopanj glede všečnosti predvajane glasbe, obstajajo pa bistvene razlike v utemeljevanju izbora všečne glasbe. Z rezultati raziskave smo prišli tudi do spoznanja, da glasbeno dejavni učenci doživljajo sodobno klasično izvedbo bolj pozitivno kot glasbeno nedejavni učenci. Na podlagi teh ugotovitev lahko govorimo o pozitivnem vplivu glasbe na otrokovo sprejemanje, doživljanje in vrednotenje glasbenih prvin, ki se pri posamezniku v okviru glasbenih dejavnostih še posebej razvijajo.
Ključne besede: emocije, pozno otroštvo, predadolescenca, glasbene zvrsti, vrednotenje glasbe, glasbeni razvoj, glasbeno doživljanje.
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 2388; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
ŽENSKE Z RAKOM DOJK IN NJIHOVO DOŽIVLJANJE SPOLNOSTI
Danijela Pušnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Uvod: Rak dojke je najpogostejši rak v ženski populaciji. Bolezen in zdravljenje povzročata pri ženskah spremembe in vplivata na kakovost življenja v času zdravljenja in po njem. Ženske se soočajo s številnimi stranskimi učinki zdravljenja, pogosto se pojavljajo motnje v spolnosti. Razširjenost spolnih motenj pri ženskah z rakom dojk je od 30 do 100 %. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako ženske z rakom dojk doživljajo spolnost, kolikšna je spolna aktivnost in koliko so seznanjene s stranskimi učinki zdravljenja na spolnost. Raziskovalna metodologija: Kvantitativna raziskava je temeljila na vprašalniku o spolnem življenju pred obolenjem ter vprašalniku o spolni aktivnosti po L. Fallowfield. Podatki so bili obdelani v excelovi tabeli ter programu SPSS 17, vprašalnik spolne aktivnosti je bil obdelan po navodilih avtorice. Za kvalitativno analizo so anketiranke prejele vprašanja za intervju v pisni obliki. Izvedli smo analizo besedila. V raziskavo je bilo vključenih 300 pacientk na spremljanju po bolezni, 50 na zdravljenju ter po 5 iz obeh skupin za kvalitativno raziskavo. Rezultati: Odzivnost anketirank je bila 56 %. Ob raziskavi je bilo 73 % anketirank starejših od 50 let, največ jih je bilo v obdobju do 5 let od postavitve diagnoze (57%). Ugotovljeno je bilo, da so anketiranke v času raziskave bile statistično pomembno manj spolno aktivne kot v obdobju pred obolenjem (p<0,05), po starostni strukturi so bile anketiranke v obdobju nad 50 let statistično pomembno manj spolno aktivne od anketirank v starosti do 50 let (p<0,05). Pri spolno aktivnih anketirankah je bila izvedena ocena zadovoljstva, neugodja ter primerljivost spolnih navad, vendar ni bilo dokazanih statistično pomembnih razlik glede na kategorije anketirank. Sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da pacientke z rakom dojk doživljajo spremembe v spolnosti, do katerih pride tudi zaradi drugih vzrokov. Težave se lahko omilijo s primernim in pravočasnim svetovanjem ter nudenjem ustrezne podpore.
Ključne besede: rak dojke, pacientke, spolne motnje, doživljanje spolnosti
Objavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 1370; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

8.
ČUSTVA, KI JIH UČENCI DOŽIVLJAJO V STRESNIH SITUACIJAH
Tanja Kusić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Čustva, ki jih učenci doživljajo v stresnih situacijah sem se osredotočila na čustva, za katere sem menila, da jih učenci pogosteje doživljajo v stresnih situacijah. Ta čustva so veselje, strah, jeza, sram, žalost in krivda. Prav tako sem se osredotočila na pojem stres. Skušala sem povezati čustva s stresnimi situacijami in raziskati, kako se pojma stres in čustvo med seboj povezujeta. V teoretičnem delu sem opisala čustva kot del duševnih procesov, opredelila pojem čustvo in opisala temeljne značilnosti čustev. Prav tako sem opisala vrste čustev, opredelila značilnosti emocionalnega vedenja in opisala čustva kot proces, hkrati sem zapisala nekaj o funkcijah in izražanju čustev ter ocenjevanju čustev po izrazu. Natančneje sem opredelila temeljna in sestavljena čustva in opisala njihove značilnosti. Mednje sem uvrstila veselje, strah, jezo, žalost, ponos, sram, ljubosumje in krivdo. Prav tako sem opredelila čutna čustva. Zapisala sem pomen čustev in osnovne čustvene potrebe, ki jih potrebuje posameznik za čvrsto osebnostno zrelost. V poglavju razvoja čustev sem natančneje opredelila razvoj čustev po posameznih področjih. Mednje sem uvrstila prve začetke izražanja čustev, razvoj prepoznavanja čustev, razvoj razumevanja vzrokov za čustva, razvoj nadzora oziroma uravnavanja čustev, razvoj razumevanja prikrivanja čustev in razvoj simultanosti čustev. Natančneje sem opisala razvoj razumevanja čustev od otroštva do mladostništva. Opredelila sem razvoj temeljnih in kompleksnih čustev. Zapisala sem nekaj dejavnikov, ki vplivajo na proces čustvenega razvoja in so povezani s čustvenim odzivanjem. Prav tako sem opisala vlogi učenja in dednosti v razvoju čustvovanja. Širše poglavje v teoretičnem delu sem namenila stresu. Stres sem teoretično opredelila, opisala dejavnike stresa in opredelila pojem duševne krize. V nadaljevanju sem se osredotočila na povzročitelje stresa, na stresne situacije in na pozitivni ter negativni stres. Zanimalo me je, kako se kaže stres, zato sem natančneje opredelila odzivanje na stres in druge obremenitve pri posamezniku. Zapisala sem, kako se odziva organizem na delovanje stresorjev. Poudarek sem namenila poglavju obvladovanja negativnega stresa, zapisala učiteljeve strategije za obvladovanje stresa in opredelila šolo kot varovalni dejavnik pri stresu. Opisala sem tudi obrambne mehanizme. Zadnje poglavje v teoretičnem delu naloge sem namenila povezavi med čustvi in stresom. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo računalniškega programa SPSS obdelala podatke, ki sem jih pridobila z anketnim vprašalnikom. Zanimale so me razlike pri učencih v doživljanju stresnih situacij, katera čustva pri tem doživljajo ter kako intenzivna so ta čustva v izbranih stresnih situacijah. Raziskava je pokazala, da lahko prvi dve hipotezi potrdim; da ni razlik med spoloma pri samem doživljanju stresnih situacij in ni razlik med spoloma pri doživljanju različnih čustev v stresnih situacijah. Tretjo hipotezo lahko zavržem, saj obstajajo razlike med spoloma v intenzivnosti doživljanja posameznega čustva v stresnih situacijah.
Ključne besede: temeljna čustva, stresne situacije, šolski otrok, doživljanje čustev, intenzivnost čustev
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 1728; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

9.
Pot do zanositve je lahko naporna
Ines Belšak, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Načrtovanje družine je sestavni del življenjskega procesa. Vendar pa se pri določenem odstotku populacije pojavljajo reproduktivne motnje. V takih primerih je potrebna dobra osveščenost populacije o samem problemu neplodnosti in čimprejšnje ukrepanje. Namen: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti problematiko neplodnosti v Sloveniji in drugih evropskih državah. Metodologija: Za izdelavo teoretičnega diplomskega dela nam je bila v pomoč slovenska in tuja literatura, vezana na opisano problematiko. Strokovno literaturo smo iskali v domačih (COBISS) in tujih bibliografskih zbirkah. Podatke smo zbrali z analizo primarnih in sekundarnih virov ter analizo uradnih statistik. Iz pridobljenih podatkov smo izbrali najrelevantnejše in jih uporabili za sumacijo najnovejših raziskovalnih dognanj in spoznanj ter jih predstavili v strukturirani obliki. Diplomsko delo je strokovnega tipa, uporabljena je deskriptivna metoda dela. Rezultati: Ugotovili smo, da je v Sloveniji odstotek ženske in moške neplodnosti popolnoma enak, in da je rodnost med najnižjimi v evropskem prostoru. Pari so kljub številnim informacijam o neplodnosti premalo informirani oziroma osveščeni o sami problematiki neplodnosti. Razprava: Srž problema je v tem, da večina parov v današnjem času nosečnost načrtuje do podrobnosti, tako časovno kot finančno in karierno, zato je lahko pot do zanositve zaradi kasnejše odločitve za otroka zelo dolga in psihično naporna. Potrebnih bi bilo več informacij o problemu neplodnosti, namenjenih splošni ciljni populaciji in ne samo neplodnim parom.
Ključne besede: neplodnost, zdravljenje, oploditev z biomedicinsko pomočjo, doživljanje neplodnosti, etika
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1196; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (976,22 KB)

10.
MALA PLASTIKA FRANCA BERNEKERJA
Petra Zemljič, 2013, diplomsko delo

Opis: Franc Berneker je v generaciji slovenskih akademskih kiparjev, ki je bila kakovostno in slogovno neenotna, prvi prekinil z akademizmom ter svoj kiparski izraz obogatil s sočasnimi umetniškimi tokovi ter gibanji, hkrati pa kot sopotnik impresionistov in član kluba Sava bistveno prispeval k nastanku in uveljavitvi sodobne slovenske umetnosti. Kiparski razvoj Franca Bernekerja se je začel na pragu 20. stoletja, ko je v konservativnem akademskem okolju umetnosti še prevladoval realističen kiparski izraz, ki je dobival vso podporo premožnih meščanov. Na dunajski akademiji je še vedno prevladoval akademski realizem, podprt z neobarokom, medtem ko očitnejši modernizmi niso bili dovoljeni, vendar je v delih nekaterih umetnikov vseeno mogoče opaziti odmeve novih sočasnih slogovnih tendenc: elemente secesije, simbolizma, socialnega realizma, novega klasicizma ter oblikovne in vsebinske poteze Rodinovega kiparstva. Tudi pri analizi Bernekerjevega začetnega ustvarjanja lahko izluščimo prevladujoče vplive oziroma nove slogovne tendence, ki jim je kipar (ne)posredno sledil. Oblikovno, manj vsebinsko, se je preko močnega vpliva, ki ga je imel Rodin na sočasno evropsko kiparstvo, naslonil predvsem na Rodinovo kiparstvo Prav slikovita oziroma impresionistična modelacija, ki odseva notranje napetosti ter dinamiko figure in povzroča nemirno trepetanje svetlobe na površini ter tako bistveno razgiba figuro, je rodinovski princip, ki se ga je kipar vedno znova posluževal tako v portretih, kiparskih skupinah kot tudi spomeniških osnutkih. Vendar pa umetnine jasno dokazujejo kiparjevo sposobnost ter umetniško avtonomnost, da ne sledi zgolj izbranemu slogovnemu izrazu, temveč tako tradicionalne kot moderne kiparske usmeritve podredi svojemu umetniškemu čustvovanju in ustvarja novo celoto. Bistvena značilnost, ki zaznamuje umetnika, je namreč tematika njegovih del. S svojim osebnim lirizmom (material je želel oživiti tako, da bi postal življenje, ki ga je sam videl) in s tem povezano mehko modelirano kiparsko formo, razkrojeno s slikovnimi pobliski površine, se je odrekel akademskemu realizmu in se približal rodinovskemu izrazu. Bernekerjevo malo plastiko le formalno opredeljujejo centimetri, bolj pa njena specifična tematika in plastična struktura, ki je edinstvena v vsakem materialu in obliki. Berneker je namreč v svojih malih plastikah izkoriščal nakopičeno znanje evropske kiparske tradicije in ga podredil svojim idejam ter kiparskemu izražanju. Pomen male plastike v Bernekerjevem opusu vsekakor ni zanemarljiv, čeprav je kipar svoja najboljša dela ustvaril predvsem s portretiranjem različnih osebnosti. Portretiranju se je Berneker posvečal že od najzgodnejših študijskih let in tako ustvaril mnogo portretov, ki so v njegovem ustvarjalnem opusu najštevilčnejše zastopani. Prav v portretiranju je kontinuirano dokazoval svojo nesporno nadarjenost: prepoznamo ga lahko kot odličnega portretista s posluhom za upodobljeno osebo in njegovo notranje čustvovanje, hkrati pa je tudi oblikovno posegal po kiparskih novostih svojega časa. Ob Bernekerjevih portretih predstavljajo poetične kiparske skupine enega od vrhuncev njegovega ustvarjanja, s katerim je požel priznanje svojih sodobnikov in si utrdil svoje mesto v slovenskem kiparstvu.
Ključne besede: Franc Berneker, mala plastika, socialna tematika, Bernekerjeva melanholija in doživljanje sveta, simbolika in vtkanost osebnega pesimizma
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1392; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici