Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaključno delo se nanaša na razumevanje definicije luksuza s strani slovenskih glamping ponudnikov. Pojem luksuz v osnovi predstavlja visok nivo materialne dobrine ali storitve, vendar se pojavlja vprašanje, ali je v sodobnem času le prestižna ponudba človeškega vira tista, ki tvori luksuz. Živimo v stresnem času, v katerem iščemo pobeg iz vsakdana, kar se vse pogosteje odraža v obliki pobega v drugačno okolje in z željo po doživetju. Prav takšna lokacija in takšno doživetje sta lahko potencialna luksuzna elementa, na podlagi katerih v delu opredeljujemo, ali ju tovrstni ponudniki tako tudi prepoznavajo in vključujejo v svojo ponudbo. V sklopu opisanega se med drugim osredotočamo na dejstvo, ali slovenski glamping ponudniki prepoznavajo potrebe svojih gostov in jim zagotovijo iskani luksuz. Luksuz je namreč pojem subjektivnega vidika, torej posamezniki si ga lahko razlagamo različno, denimo kot prestižno namestitveno kapaciteto ali pa kot zgolj atraktivno lokacijo oziroma edinstveno doživetje.
Ključne besede: glamping, kampiranje, luksuz, doživetje, narava
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Gastronomski turizem postaja pomembna usmeritev slovenskega turizma tudi zaradi razvojnih potencialov Slovenije kot turistične destinacije. Enako skrb zahteva oblikovanje luksuznih doživetij. Pri tem so potrebne usmeritve v inovativno vrednotenje vseh ravni gastronomije za doseganje rasti dodane vrednosti. Za to bo treba upoštevati različne dejavnike, ki bodo usklajeno prispevali k trajnostnemu razvoju gastronomskega turizma, kot je bilo začrtano v kandidaturi Slovenije za evropsko gastronomsko regijo 2021.
Ključne besede: gastronomski turizem, motivi, gastronomsko doživetje, trajnostni razvoj, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 46
Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Današnji visokorazviti turizem je že zdavnaj prerasel okvire zgolj ekonomskega pristopa, postal je izrazito multidisciplinarna panoga, ki ima priložnost z integracijo socialnega in okoljskega stebra ponovno oblikovati vrednote, ki jih v razvitem svetu počasi pozabljamo. Upravljalci modernih turističnih produktov turistov ne obravnavajo več kot potrošnike, temveč kot goste, ki želijo uresničiti svoje sanje preko nepozabnih doživetij, kar zadovoljuje najvišjo človeško potrebo po samouresničevanju. Temu se je prilagodila tudi svetovna ekonomija. Pine in Gilmore sta leta 1998 izpostavila nov termin moderne ekonomske ponudbe – izkustvena ekonomija oz. ekonomija doživetij. Koncept predstavlja najnovejšo evolutivno ekonomsko stopnjo in je nadgradnja gospodarstva, ki je temeljilo na dobrinah, izdelkih in kasneje storitvah. Pomemben dejavnik pri načrtovanju doživetij v turizmu predstavlja interpretacija naravne in kulturne dediščine. Gre za komunikacijski in psihološki proces, ki pomaga pri poglabljanju razumevanja dediščine, kar vodi v osmišljanje in v posledično težnjo po varovanju in ohranjanju. Dežela kozolcev je v svoji osnovi etnološki muzej na prostem, hkrati pa turistični produkt, ki na enem mestu prikazuje in interpretira pestro tipografijo slovenske kulturne dediščine. Kako temu muzeju uspeva vključevanje sodobnih turističnih trendov, smo preverili s kvalitativno analizo vsebine in kvantitativno anketno raziskavo, ki je bila izvedena na naključni populaciji slovenskih obiskovalcev muzeja. Študija je pokazala, da se upravljalci turističnega produkta Dežela kozolcev premalo zavedajo najmodernejših konceptov, ki zagotavljajo kakovostna doživetja. Izkustvena raven obiskovalcev muzeja se nagiba v smer estetike in teoretičnega izobraževanja, interpretacija dediščine pa ima na estetsko dimenzijo celo obraten – negativen učinek. Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje analize na področju razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in za akademske študije.
Ključne besede: trajnostni turizem, izkustvena ekonomija, interpretacija naravne in kulturne dediščine, nepozabno doživetje, avtentičnost, turistični produkt
Objavljeno v DKUM: 11.04.2019; Ogledov: 1935; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo razpoložljive literature predstavili teoretični del o poslovnem komuniciranju. V praktičnem delu pa smo poslovno komuniciranje prikazali na primeru doživetja življenjskega zavarovanja v obravnavani organizacijski enoti podjetja X, ki se ukvarja z zavarovalništvom in ga primerjali s teoretičnimi spoznanji. V praktičnem delu smo se posebej osredotočili na potek rednega poslovnega komuniciranja, ki se prične z obvestilom za prijavo doživetja ter analizirali primere pisnega in ustnega komuniciranja. S pomočjo poslovne raziskave smo preverili tudi vso dodatno komuniciranje, ki ga je obvestilo sprožilo. V analizi poslovne raziskave smo ugotovili, katere informacije in dodatna pojasnila so stranke potrebovale ter predlagali izboljšave v smislu, da se v pisna obvestila vnesejo tudi dodatne informacije.
Ključne besede: poslovno komuniciranje, življenjska zavarovanja, doživetje, upravljanje odnosov s strankami.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 854; Prenosov: 84
Celotno besedilo (464,87 KB)

Opis: Tema in cilj magistrske naloge je oblikovati dolgoročne motivacijske strategije za branje in sestaviti tako tipologijo uvodne motivacije kot sestavine didaktične enote književnega besedila, ki bodo procesno-ciljno naravnane. V teoretičnem delu smo tako v okviru razvoja otrokove recepcijske zmožnosti predstavili tipologijo uvodnih motivacij kot korak v didaktični komunikaciji z umetnostnim besedilom različnih domačih in tujih strokovnjakov in sestavili tak nabor dolgoročnih motivacijskih strategij, ki omogoča polno doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. V empiričnem delu magistrske naloge nas je v okviru kvalitativne raziskave zanimalo raziskovalno vprašanje, kako motivacija vpliva na literarnoestetsko doživetje in posledično na oblikovanje miselne sheme pravljice. Na podlagi študija teorije motivacije za branje literarnega besedila smo se odločili za tri medbesedilne motivacije, ki so v 2. in 3. triletju osnovne šole primerne za razvijanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice. Kriterij za preverjanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice pa je kvalitativna metoda triangulacije, in sicer je to poglabljanje doživetja v okviru produktivnih literarnodidaktičnih metod pri učencih od 4. do 9. razreda, doseganje kurikularnega cilja, v okviru katerega učenci oblikujejo literarnoteoretično miselno shemo pravljice, in pogovor z učitelji o kakovosti literarnoestetskega doživetja teh otrok ob branju posameznih pravljic. Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij smo primerjalno odstotkovno in grafično preverjali na različnih ravneh, in sicer na ravni povezave uvodne motivacije, produktivnih didaktičnih metod in doseženih ciljev, na ravni razčlenjevanja enot produktivnih književnih metod motiviranih in nemotiviranih učencev, na ravni vpliva enakih uvodnih motivacij pri obravnavi umetnostnih besedil v homogenih in heterogenih skupinah, na ravni povezave vpliva motivacije, branja in literarnoestetskega doživetja in oblikovanja miselne sheme pravljice in produktivnih didaktičnih metod ter na ravni urne analize obravnave slovenskih ljudskih pravljic.
Ključne besede: literarnoestetsko branje in doživetje, motivacija, dolgoročne motivacijske strategije za branje, uvodna motivacija pri pouku književnosti, medbesedilne uvodne motivacije, produktivne literarno-didaktične metode, slovenska ljudska pravljica, kvalitativna raziskava, metoda triangulacije
Objavljeno v DKUM: 20.07.2011; Ogledov: 5433; Prenosov: 1184
Celotno besedilo (1,79 MB)