| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza turizma v občini Sevnica
Luka Gošek, Katja Murkovič, Vasja Omahne, Jana Podvinšek, Lovro Požarnik, Nika Prevodnik, Tjaša Špenko, Karmen Enci, 2019, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: Sevnica, turizem, naravna dediščina, kulturna dediščina, gostinska ponudba, aktivnosti, doživetja
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (20,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Razvoj in prepoznavnost rokodelstva skozi kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu ‘Izvorno slovensko’
Tanja Lešnik Štuhec, 2022, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Rokodelski mojstri, združeni v cehe, so stoletja močno držali vajeti v rokah svojih rokodelskih spretnosti, prenašali znanja na rodove vajencev in z rokodelskimi de-javnostmi preživljali svoje družine. Z razvojem industrializacije je tonilo rokodelstvo, država pa po drugi svetovni vojni ni pretirano spodbujala ohranjanja in obujanja ter prenašanja spretnosti na mlade rodove. Izjemen upad števila rokodelcev pa ne velja za sosednje države, kjer je pristen stik roke z lokalnimi gradivi ter odnos rokodelcev z oblikovalci, dobavitelji, tržniki in prodajalci še kako živ.Kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu ‘Izvorno slovensko’, so orodje razvoja podeželja v zeleno, pametno, dostopno in pristno podeželsko destinacijo. Spodbujajo odnos človeka z naravo, z zemljo, lokalno kulturo in gradivi, ki jih je od nekdaj uporabljal pri svojem ustvarjanju in vsakodnevnih opravilih, pa tudi medčloveške odnose, ki temeljijo na deljenju znanj in izkušenj. Delujejo kot podeželski podjetniški inkubatorji, ki spodbujajo k obujanju spretnosti in vključevanju novodobnih rešitev, oblikovanju povezanih izdelkov in storitev, partnerskemu odnosu z oblikovalci ter vzpostavljanju pristnih doživetij s prenosom znanja na vse generacije tako rezidentov kot obiskovalcev.S spodbujanjem radovednosti in prikazom oziroma prenosom rokodelskih (tradicionalnih) znanj v obliki turističnih doživetij se krepita identiteta in razpoznavnost države, rokodelska ustvarjalnost pa lahko spet postane donosna gospodarska panoga. Strokovno vrednotenje rokodelskih izdelkov ter izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja z lokalno dodano vrednostjo s kratko dobaviteljsko verigo, privlačno zgodbo izdelka, njegovo celostno vizualno po-dobo in navodili za uporabo postaja vse pomembnejše področje prvega nivoja znamk, vzpostavljenih po modelu ‘Izvorno slovensko’.
Ključne besede: rokodelska dediščina, kolektivna blagovna znamka, Izvorno slovensko, rokodelski izdelki, vodena doživetja
Objavljeno v DKUM: 19.01.2024; Ogledov: 237; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (33,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Gastronomska doživetja in vinske destinacije : razvito podeželje
Vita Petek, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Slovenska gastronomija s prepoznanimi jedmi znotraj 24 gastronomskih regij vzpostavlja izvirno platformo za ustvarjanje gastronomskih doživetij. Slovenija je vinska dežela, ki se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vsak od njih je prepoznaven po značilnostih, kot so terroir, prst in vremenske razmere, ter karakteristikah vin, ki jih lahko pridelamo na tem območju. V vseh treh vinorodnih deželah najdemo kulinarične prireditve in festivale, povezane z vinom, vinske ceste in fontane ter posebnosti vinskega turizma, ki so značilne samo za določen vinorodni okoliš. Za učinkovito trženje gastronomskih in vinskih doživetij je treba zgodaj prepoznati in implementirati globalne trende ter ustvariti pogoje za trajnostni preplet naravnih in kulturnih danosti.
Ključne besede: gastronomija, vino, doživetja, destinacija, podeželje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 529; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vodena doživetja in vodniška služba
Mitja Gorenak, Igor Rajner, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Turistični vodniki imajo pomembno vlogo pri promociji destinacije gostom; so poznavalci destinacije in gradijo njeno podobo v zgodbah, ki jih posredujejo gostom. Tako ni mogoče dvomiti, kako pomembno vlogo imajo v tem pogledu tudi pri razvoju in promociji zelenih destinacij. V poglavju se posvečamo najprej predstavitvi poklica turističnega vodnika skozi zgodovinsko perspektivo razvoja poklica, ukvarjamo se z ureditvijo izobraževanja in poklica v Sloveniji ter v nekaterih drugih državah. Nadalje se osredotočimo na tako imenovani storytelling ali zgodbarjenje kot proces, ki ga turistični vodnik lahko uporabi pri interpretaciji vsebine gostom. Drugi del poglavja se osredotoča na položaj lokalnega turističnega vodnika v zgodbi destinacije. Identificirani sta vloga lokalnega vodnika v promociji destinacije in potreba po znanjih s področja psihologije, ki jih mora ta imeti za kakovostno opravljanje nalog. Poglavje se zaključuje s praktičnim vpogledom v vlogo turističnega vodnika kot promotorja zelene destinacije in s tem smiselno zaokrožuje zgodbo o vlogi turističnega vodnika pri promociji zelene destinacije.
Ključne besede: vodnik, turistični vodnik, lokalni vodnik, doživetja, psihologija gosta
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 191; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Mreženje : zagotavljanje dodane vrednosti destinacije
Tanja Lešnik Štuhec, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Trajnostni in odgovorni turizem sta vsestranska instrumenta dolgoročnega razvoja. Temeljita na proaktivnem načrtovanju in celovitem upravljanju turističnih vrednostnih verig v zeleni pametni destinaciji. Kakovostna celostna ponudba medsektorsko povezanih pristnih butičnih doživetij ter njena učinkovita in ciljana promocija, trženje in prodaja vplivajo na motivacijo, interes in rast turističnega povpraševanja in potrošnje. Večja potrošnja je povezana z večjim prihodkom destinacije in s povečanjem deleža lokalno oziroma regionalno dodane vrednosti po celoviti verigi turistične ponudbe. Pristop zahteva širok nabor razvojnega interveniranja skozi raznotere projekte povezanih deležnikov, kar sledi strateško načrtovani sliki prihodnosti od spodaj navzgor in od zgodaj navzdol. Mreženje v procesu ustvarjanja vrednosti za oblikovanje, trženje, prodajo in evalviranje avtentičnih zelenih doživetij ima izjemne sinergične in multiplikativne učinke ter moč razpršitve prihodka. S tem se dodaja vrednost po celotni verigi, tudi izven turistične dejavnosti. Tako nastajajo turistični produkti – vodena doživetja, ki certificirana s teritorialnimi kolektivnimi blagovnimi znamkami, vzpostavljenimi po modelu Izvorno slovensko, zagotavljajo visoko kakovost in dodano vrednost destinacije.
Ključne besede: mreženje, turistična destinacija, verige vrednosti, dodana vrednost, avtentična butična doživetja, teritorialna kolektivna blagovna znamka
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Osnove turističnega vodenja : učbenik
Igor Rajner, Mitja Gorenak, 2022

Opis: Učbenik Osnove turističnega vodenja predstavlja zbirko petih poglavji, v katerih se študentje seznanijo s povsem praktičnimi pristopi k turističnemu vodenju. Prvo poglavje se osredotoča na pripravo itinerarija, s tehničnim pristopom se tako razdeli besedno bogat turistični program v logistično rešitev primerno za turističnega vodnika ali vodnico. Drugo poglavje se osredotoča na pripravo materialov, kjer je poudarek na pravilnem pristopu k iskanju ustrezne literature. Ker so zgolj podatki lahko suhoparni dodajamo tretje poglavje, kjer iz podatkov tvorimo zgodbe, ki so za turizem še kako pomembne. Četrto poglavje predstavljajo podporni materiali vodenju, ki obogatijo izkušnjo potnikov na potovanju. Zadnje peto poglavje zaokrožuje celoto, saj dodaja vpogled v preštevilne situacije, ki jih ni mogoče predvideti a ravno v teh se mora turistični vodnik ali turistična vodnica še toliko bolj izkazati. Celoten učbenik je zasnovan tako, da so vsebine močno prepletene s številnimi vajami in primeri, ki bodo študentom omogočili poglobljeno razumevanje izbranih vsebin.
Ključne besede: turizem, vodenje, turistični vodnik, destinacije, doživetja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2022; Ogledov: 533; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Analiza stanja in oblikovanje vodenega turističnega doživetja z interpretacijo rudarske dediščine Zasavja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Lara Lešnjek, 2021, diplomsko delo

Opis: Zasavje je najmanjša slovenska regija in s turističnega vidika tudi ena najmanj razvitih. Pod zasavsko regijo danes štejemo občine Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Kljub temu da turizem v regiji ni zelo dobro razvit, ima zaradi svoje dobre centralne lokacije, dobrih povezav, bogate industrijske dediščine, unikatne kulinarike in lepe pokrajine velik potencial za nadaljnji razvoj turizma. Zasavje je verjetno med ljudmi najbolj poznano po svoji industriji. Skozi zgodovino je največji pečat na območju pustilo rudarstvo, saj se je prakticiralo prav po vseh zasavskih mestih. Po zaprtju vseh zasavskih rudnikov se rudarsko dediščino – rudnike, vsakdanje življenje rudarjev in rudarske običaje poizkuša izkoristiti v turistične namene. V diplomski nalogi smo oblikovali vodeno turistično doživetje z interpretacijo rudarske dediščine Zasavja. Da smo doživetje lahko oblikovali, smo si pomagali s preučitvijo domače in tuje strokovne literature. Na primerih dobrih praks smo izvedli benchmark analizo, podrobneje raziskali območje in izdelali SWOT analizo vodenih doživetij interpretacije rudarske dediščine Zasavja. S turističnimi ponudniki interpretacije rudarske dediščine na območju smo izvedli tudi intervjuje in z anketo preverili atraktivnost izdelanega produkta.
Ključne besede: rudarska dediščina, interpretacija dediščine, analiza stanja, oblikovanje vodenega turističnega doživetja, Zasavje
Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 1031; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

8.
VEČJEZIČNO IN MEDKULTURNO ZAZNAVANJE UČENCEV NA NIŽJI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE NA DVOJEZIČNEM OBMOČJU SV GORIČKEGA IN SLOVENSKEGA PORABJA
Rok Grkinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Medkulturno zavest je najenostavneje in najučinkoviteje podajati skozi vsebine tujejezikovnega pouka, torej ima razvoj večjezičnosti v otroštvu zelo pomembno vlogo. Namen empiričnega dela diplomske naloge je proučiti večjezično in medkulturno zaznavanje učencev na nižji stopnji osnovne šole na dvojezičnem območju SV Goričkega in slovenskega Porabja. Podrobneje me zanimajo znanje, izkušnje in doživetja, interakcija, odnos in stališča ter poznavanje in odnos učencev 1. in 2. triletja OŠ do jezika sosednjih držav. Pri tem preverjam obstoj razlik med slovenskimi in madžarskimi učenci. Rezultati kažejo, da imajo slovenski učenci več znanja in tujejezikovnega znanja o sosednjih državah kot madžarski. Tako slovenski kot madžarski učenci se strinjajo, da ga največ pridobijo v šoli. Madžarski učenci so v primerjavi s slovenskimi učenci pokazali večjo stopnjo odprtosti do tujega, manj predsodkov in stereotipov. Raziskava je prav tako pokazala, da je poznavanje/nepoznavanje jezika ključni faktor pri vzpostavljanju odnosov ter navezovanju stikov s tujci.
Ključne besede: večjezičnost, medkulturnost, znanje, izkušnje, doživetja, interakcija, odnos, stališča, jezik
Objavljeno v DKUM: 22.03.2012; Ogledov: 2573; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
POGLABLJANJE DOŽIVETJA KOT METODA ZA PREVERJANJE RECEPCIJSKE KOMPETENCE
Teja Lončarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo poglabljanja doživetja kot metodo za preverjanje recepcijskih kompetenc. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobneje opisali značilnosti znanstvene fantastike in znanstvenofantastičnega romana, opredelili mladinsko književnost in didaktiko mladinske književnosti, spregovorili o zadnji fazi didaktične enote – poglabljanje doživetja ter zapisali temeljne lastnosti trivialne literature. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil ugotoviti ali učenci ob zgodnjem branju znanstvenofantastičnih (trivialnih) romanov in ob gledanju znanstvenofantastičnih (trivialnih) filmov oz. televizijskih nadaljevank, oblikujejo literarnoteoretično miselno shemo znanstvena fantastika. Ugotoviti smo želeli ali so učenci zmožni priklicevanja vsebin znanstvenofantastične miselne sheme na verbalni ravni in ali bodo učenci priklicali in pokazali vsebine literarnoteoretične miselne sheme, znanstvena fantastika, s pomočjo produktivne literarno didaktične metode znanstvena fantastika - roman podajanka. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo literarnega in didaktičnega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v petem razredu Osnovne šole Benedikt s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz vprašanj odprtega tipa in s produktivno didaktično metodo - roman podajanka, kot metoda za preverjanje recepcijskih kompetenc. Zbiranje in obdelava podatkov je temeljila na kvantitativni in kvalitativni tehniki. Pred izvedbo praktičnega dela diplomske naloge smo si zastavili generalno hipotezo in dve delni hipotezi.
Ključne besede: Znanstveno fantastični roman, mladinska književnost, trivialni roman, roman podajanka, poglabljanje doživetja.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2011; Ogledov: 2819; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

10.
POGLABLJANJE DOŽIVETJA IN NJEGOVA VLOGA PRI RAZVIJANJU RECEPCIJSKIH ZMOŽNOSTI OB BRANJU ŽIVALSKE PRAVLJICE
Sabina Maček, 2011, diplomsko delo

Opis: Poglabljanje doživetja kot sklepna faza šolske interpretacije mladinskega literarnega besedila potrebuje več poti izražanja kot samo pisni kanal. Več kot ugodno se nam na tem mestu ponudi izražanje z nejezikovnimi oblikami semiotičnih funkcij — risbo. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali, na kakšen način in s kakšnimi metodami poteka razvoj recepcijskih zmožnosti pri učencih in kakšna je njihova domišljijska aktivnost v fazi poglabljanja doživetja. Osvetlili smo pomen medpredmetnih povezav in predstavili govorico otroške risbe, risbo kot področje likovne umetnosti ter učiteljevo vrednotenje in razumevanje otroške risbe. V empiričnem delu ugotavljamo, kakšne razlike se pojavljajo med dvema skupinama učencev, ki sta deležni različnih pristopov pri izvedbi ur slovenskega jezika in s tem posledično ur likovne vzgoje. Ugotavljali smo, kakšna je integracija predstavljene pravljice v odnosu do likovnega izražanja učencev in kakšen vpliv imajo videne ilustracije na učenčevo originalnost likovnega izražanja.
Ključne besede: Poglabljanje doživetja, recepcijske zmožnosti, medpredmetne povezave, risba, vrednotenje in razumevanje otroške risbe.
Objavljeno v DKUM: 17.02.2011; Ogledov: 2498; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (5,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici