| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV RAZLIČNIH KRMNIH MEŠANIC NA PRIRASTE TELET V PREDPITANJU
Majda Šaruga, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil ugotoviti, vpliv krmne mešanice na priraste in telesno maso telet od vhlevitve do telesne mase okrog 150 kg. Teleta smo tehatali ob prihodu, nato pa 30. dan reje in 60. dan reje. V poskus smo vključili 62 telet, ki smo jih razdelili na tri skupine (KM1, KM2 in KM3) glede na krmljenje s krmnimi mešanicami. Krmne mešanice so se med seboj razlikovale po sestavi in hranilnih vrednostih. Bistvena razlika med KM1, KM2 in KM3 je bila v vsebnosti surovih beljakovin (g/kg SS), prebavljivih surovih beljakovin (g/kg SS) in v presnovni energiji (MJ/kg SS). Teleta so dobivala seno ves čas poskusa po volji. Ob vhlevitvi so bila najlažja teleta KM1 skupine (116,38 ± 17,64 kg), ki so dosegla najnižjo telesno maso tudi 30. (125,63 ± 15,39 kg) in 60. dan poskusa (157,79 ± 16,94 kg) poskusa. Najvišjo povprečno telesno maso 30. dan poskusa so dosegla teleta skupine KM3 (148,67 ± 21,40), 60. dan poskusa pa teleta KM2 (167,75 ± 20,68 kg). Telesna masa se je med skupinami statistično značilno (P<0,05) razlikovala. Najvišje priraste so dosegla teleta skupine KM3, 30. dan 0,82 ± 0,50 kg/dan in 60. dan 1,09 ± 0,53 g/dan. Teleta skupine KM1 so 30. dan dosegla statistično značilen (P<0,05) nižji prirast kot teleta KM2 in KM3.
Ključne besede: Ključne besede: teleta, telesna masa, dnevni prirast, krmne mešanice
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2324; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (287,25 KB)

2.
PRIMERJAVA PREVENTIVNIH VETERINARSKIH UKREPOV V ČASU PITANJA DVEH PROGENOTESTNIH SKUPIN GOVEJIH PITANCEV
Martina Golinar, 2009, diplomsko delo

Opis: Proučevali smo preventivne ukrepe na rastne in klavne lastnosti pri bikih dveh progenotestnih skupin. Pri 36. skupini, kjer smo vhlevili 170 telet, smo uporabili preventivno vakcino Cattlemaster 4 pri starosti 180 dni. Pri 38. skupini smo vhlevili 157 telet in smo teleta vakcinirali proti respiratornim boleznim z odmerkom 2 ml Cattlemaster 4 in odmerkom 2,5 mg/kg telesne mase Draxxina drugi dan po vhlevitvi, to je pri starosti 70 dni, s souporabo preventivnih sredstev Nutrisel in Dectomax. Pri 36. skupini smo imeli 481 zdravljenj, v 38. skupini le 76, kar je vplivalo na rastne in klavne lastnosti. Statistično značilne razlike (P < 0,05) so se pokazale pri mesnatosti in med telesnimi masami med tehtanji. Med številom zdravljenjem in dnevnim in netom prirastom ter maso toplih polovic se pojavi negativna korelacija. Število zdravljenj tudi vpliva na trend padanja dnevnega prirasta.
Ključne besede: teleta / preventiva / respiratorne bolezni / dnevni prirast
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2144; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (293,84 KB)

3.
Spremljanje vpliva dodatka rjavih morskih alg (Ascophyllum nodosum) na prirast in zdravstveno stanje telet po uhlevitvi
Jože Murko, 2014, magistrsko delo

Opis: Rjave morske alge, dodane v krmo živali, predstavljajo pomemben vir mineralov in elementov v sledovih, prispevajo k izboljšanju imunskih lastnosti pri govedu in k zmanjšanju morbidnosti in mortalitete, pripisujejo jim antimikrobni učinek, v raziskavah pa so ugotovili ugoden vpliv na izboljšanje klavnih lastnosti živali. Namen raziskave je bil preučiti vpliv dodatka natrijevega alginata rjavih morskih alg v prehrani telet po uhlevitvi na dnevni prirast in zdravstveno stanje telet. V raziskavo smo vključili 34 telet lisaste pasme. Razdelili smo jih v dve skupini; kontrolno skupino, ki je dobivala standardni obrok, in testno skupino, ki je dobivala dodatek rjavih morskih alg k standardnemu obroku. Testiranje je potekalo 8 tednov. Vse živali smo tehtali na isti dan v tednu. Spremljali smo maso živali, zdravstveno stanje in konzumacijo krme ter izračunali dnevni prirast živali. Razlike dobljenih podatkov smo analizirali z neodvisnim T-testom (SPSS 20). Živali v poskusu se niso značilno razlikovale v doseženi končni masi (kontrolna skupina 195,7 kg in testna skupina 194,7 kg). V dnevnem prirastu smo ugotovili značilno razliko v obdobju 0-1 (kontrolna skupina 1,113 kg/dan in testna skupina 0,767 kg/dan), ter v obdobju 3-4 (kontrolna skupina 1,223 kg/dan in testna skupina 1,480 kg/dan). V ugotavljanju zdravstvenega stanja med živalmi po prvem tednu ni bilo ugotovljenih razlik. V konzumaciji krme ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik med obravnavanima skupinama. Na osnovi dobljenih rezultatov ne moremo potrditi vpliva dodatka alg v obroku telet po uhlevitvi na prirast in zdravstveno stanje telet.
Ključne besede: Teleta, dnevni prirast, konzumacija, zdravstveno stanje, rjave morske alge
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1307; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
VPLIV DODATKA TANINOV H KRMI PRAŠIČEV NA DINAMIKO RASTI PO ODSTAVITVI
Aleksandra Pungartnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil proučiti vpliv taninov kot dodatka h krmi na dinamiko rasti pujskov po odstavitvi. Raziskava je potekala v rejskem središču za plemenske svinje Univerzitetnega kmetijskega centra (UKC), Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, od novembra 2012 do junija 2013. V raziskavo je bilo vključenih 94 pujskov različnih pasem iz dveh ločenih poskusov. Kontrolna (n = 53) in testna skupina (n = 41) sta bili krmljeni z enako krmo, le da je bil v krmo testne skupine dodan tanin v koncentraciji 0,03 % (300 g/t krme). Znotraj posamezne skupine (kontrolna, testna) smo pujske razdelili glede na telesno maso v tri razrede: lahki (< 6000 g), srednji (6000–8500 g) in težki (> 8500 g). Tekom poskusa se je v kontrolni skupini razlika med lahkimi in srednjimi sicer zmanjšala in pri starosti 51 dni ni bila več statistično značilna (p ≥ 0,05), vendar pa so do konca poskusa razmerja telesnih mas med lahkimi, srednjimi in težkimi ostajala enaka kot ob odstavitvi. V taninski skupini je bil povprečni prirast lahkih pujskov v celotnem poskusnem obdobju (starost: 30 – 86 dni) značilno višji (598 ± 102 g/dan; p < 0,05) v primerjavi s srednjimi in težkimi pujski. Posledično se je pri starosti 51 dni telesna masa lahkih pujskov povsem približala telesni masi srednjih, jo ob koncu poskusa (starost: 86 dni) presegla in se povsem izenačila s telesno maso težkih pujskov (≈ 38 kg). Glede na rezultate poskusa lahko sklepamo, da ima tanin, kot dodatek h krmi, ugoden vpliv predvsem na rast lahkih pujskov.
Ključne besede: prašiči, tanini, telesna masa, dnevni prirast.
Objavljeno: 25.07.2014; Ogledov: 1385; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (627,43 KB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici