| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV RAZLIČNIH KRMNIH MEŠANIC NA PRIRASTE TELET V PREDPITANJU
Majda Šaruga, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je bil ugotoviti, vpliv krmne mešanice na priraste in telesno maso telet od vhlevitve do telesne mase okrog 150 kg. Teleta smo tehatali ob prihodu, nato pa 30. dan reje in 60. dan reje. V poskus smo vključili 62 telet, ki smo jih razdelili na tri skupine (KM1, KM2 in KM3) glede na krmljenje s krmnimi mešanicami. Krmne mešanice so se med seboj razlikovale po sestavi in hranilnih vrednostih. Bistvena razlika med KM1, KM2 in KM3 je bila v vsebnosti surovih beljakovin (g/kg SS), prebavljivih surovih beljakovin (g/kg SS) in v presnovni energiji (MJ/kg SS). Teleta so dobivala seno ves čas poskusa po volji. Ob vhlevitvi so bila najlažja teleta KM1 skupine (116,38 ± 17,64 kg), ki so dosegla najnižjo telesno maso tudi 30. (125,63 ± 15,39 kg) in 60. dan poskusa (157,79 ± 16,94 kg) poskusa. Najvišjo povprečno telesno maso 30. dan poskusa so dosegla teleta skupine KM3 (148,67 ± 21,40), 60. dan poskusa pa teleta KM2 (167,75 ± 20,68 kg). Telesna masa se je med skupinami statistično značilno (P<0,05) razlikovala. Najvišje priraste so dosegla teleta skupine KM3, 30. dan 0,82 ± 0,50 kg/dan in 60. dan 1,09 ± 0,53 g/dan. Teleta skupine KM1 so 30. dan dosegla statistično značilen (P<0,05) nižji prirast kot teleta KM2 in KM3.
Ključne besede: Ključne besede: teleta, telesna masa, dnevni prirast, krmne mešanice
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2247; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (287,25 KB)

3.
PRIMERJAVA PREVENTIVNIH VETERINARSKIH UKREPOV V ČASU PITANJA DVEH PROGENOTESTNIH SKUPIN GOVEJIH PITANCEV
Martina Golinar, 2009, diplomsko delo

Opis: Proučevali smo preventivne ukrepe na rastne in klavne lastnosti pri bikih dveh progenotestnih skupin. Pri 36. skupini, kjer smo vhlevili 170 telet, smo uporabili preventivno vakcino Cattlemaster 4 pri starosti 180 dni. Pri 38. skupini smo vhlevili 157 telet in smo teleta vakcinirali proti respiratornim boleznim z odmerkom 2 ml Cattlemaster 4 in odmerkom 2,5 mg/kg telesne mase Draxxina drugi dan po vhlevitvi, to je pri starosti 70 dni, s souporabo preventivnih sredstev Nutrisel in Dectomax. Pri 36. skupini smo imeli 481 zdravljenj, v 38. skupini le 76, kar je vplivalo na rastne in klavne lastnosti. Statistično značilne razlike (P < 0,05) so se pokazale pri mesnatosti in med telesnimi masami med tehtanji. Med številom zdravljenjem in dnevnim in netom prirastom ter maso toplih polovic se pojavi negativna korelacija. Število zdravljenj tudi vpliva na trend padanja dnevnega prirasta.
Ključne besede: teleta / preventiva / respiratorne bolezni / dnevni prirast
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2075; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (293,84 KB)

4.
Življenje družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju, vključenimi v Dnevni center Maribor - Organizacijska enota ZUDV Dornava
Janja Kolarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava življenje družin otrok z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v Dnevni center Maribor – organizacijska enota ZUDV Dornava. Družina z otrokom z motnjo v duševnem razvoju se že izhodiščno spopada z drugačnimi težavami, kot se to mora družina z zdravim otrokom. V teoretičnem delu diplomske naloge sta zato najprej opredeljena pojma družina in motnje v duševnem razvoju, nato pa obravnavana tista področja, na katerih se izraža vpliv otrokove motnje: vloga otroka z motnjo v duševnem razvoju znotraj njegove družine, partnerstvo med staršema, položaj sorojencev in interakcija družine s socialnim okoljem. Strokovne pomoči ne potrebuje le otrok z motnjo, temveč vsa družina, zato je poudarek naloge tudi na delu strokovnjakov z družinami. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Izpolnjevalo ga je 19 staršev, katerih otroci so vključeni v Dnevni center Maribor. Ugotovljeno je bilo, da večina anketiranih staršev svoje življenje popolnoma prilagaja otroku z motnjo, kar se, med drugim, odraža tako v zaposlitvi staršev, kot tudi v opravljanju vsakdanjih opravil. Največ informacij o otrokovih motnjah, čeprav po mnenju nekaterih anketirancev prepozno, so starši prejeli s strani zdravniškega osebja. S socialnim okoljem, v katerem se njihova družina nahaja, so starši načeloma zadovoljni. Večina anketiranih staršev ni vključenih v nobeno skupino za pomoč in podporo staršem otrok s posebnimi potrebami, se jih pa veliko druži z drugimi družinami, v katerih so otroci z motnjami.
Ključne besede: otroci z motnjami v duševnem razvoju, družina otroka z motnjo v duševnem razvoju, stres, Dnevni center Maribor, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 4534; Prenosov: 887
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
STOHASTIČNO MODELIRANJE CEN ELEKTRIČNE ENERGIJE NA DNEVNEM TRGU Z UPORABO ORNSTEIN-UHLENBECKOVIH PROCESOV
Branko Knežević, 2009, diplomsko delo

Opis: V začetku devetdestih let 20. stoletja je prišlo do deregulacije mnogih trgov elekrične energije po vsem svetu. Zaradi teh sprememb je električna energija postala tržno blago. Ta zaradi svojih omejitev v shranjevanju in transportu predstavlja edistveno obliko blaga. To se kaže tudi v načinu po katerem trgovanje z električno energijo poteka. Udeleženec lahko na trgu povprašuje po zelo različnih produktih. Med drugim trgovanje z električno energijo poteka na dnevnem trgu, na katerem udeleženci sklepajo pogodbe za dobavo v neposredno prihajajočem dnevu. Poznavanje gibanje cene električne energije na dnevnem trgu je za vsakega udeleženca na trgu zelo pomembno. V diplomski nalogi je opisan način vrednotenja nestandardnih produktov, torej produktov s katerimi na borzah ni mogoče trgovati. Osnovna predpostavka takega vrednotenja je poznavanje dinamike cen na dnevnem trgu. Predstavljen je stohastičen model za modeliranje cen električne energije na dnevnem trgu. Še pred tem so opisane temeljne značilnosti teh cen, kot so trend, sezonskost, vračanje k srednji vrednosti, konice. Posebna značilnost teh cen je tudi avtokorelacijska funkcija, ki jo je mogoče zelo lepo opisati z linearno kombinacijo eksponentnih funkcij. V diplomski nalogi predstavljen model temelji na Ornstein-Uhlenbeckovih procesih, v katerih naključna gibanja modeliramo z Brownovimi gibanji in semimartingali. Končen model je produkt multiplikativne sezonske funkcije in vsote dveh Ornstein-Uhlenbeckovih procesov, v katerih naključna gibanja povzočata Brownovo gibanje in sestavljen Poissonov proces. Predstavljena je metoda za filtriranje konic iz časovne vrste cen dnevnega trga, katere rezultat sta temeljni signal in signal konic. Iz teh signalov z metodami, ki so tudi predstavljene, ocenimo parametre modela. Matematično ozadje modela je predstavljeno v dodatkih A in B. Izkaže se, da se simulacije cen s takim modelom obnašajo podobno kot cene same v smislu, da se simulirane cene gibljejo v mejah kot realizirane cene. Pri tem je vredno poudariti, da v modelu kot fiksen parameter nastopa le en podatek o realizirani ceni. S takim modelom je mogoče modelirati dinamiko cen, ne pa jih tudi na dolgi rok napovedovati.
Ključne besede: dnevni trg električne energije, cena električne energije na dnevnem trgu, Ornstein-Uhlenbeckovi procesi, Brownovo gibanje, semimartingal, sestavljen Poissonov proces, filtriranje
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2928; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
"Stilna in besediloslovna analiza velikih naslovov v avstrijskih dnevnih časopisih Kurier in Kronen Zeitung na podlagi besedilnih vrst novica in poročilo"
Katja Nemec, 2010, diplomsko delo

Opis: Veliki naslovi so pomemben sestavni del vsakega članka, saj služijo uvodu v članek, obenem pa odražajo vsebino. Take naslove najdemo v televizijskih poročilih in vsebinah, v radijskem programu, na internetu in v tisku. Časopisi in revije so polni različnih naslovov, ki bralcu omogočajo, da se osredotoči na številne članke. Velikokrat pa je funkcija naslovov, da pritegnejo bralca, da članek prebere in se seznani z njegovo vsebino. V svoji diplomski nalogi sem želela analizirati različna stilistična sredstva časopisnih naslovov in izpostaviti skupne točke oziroma razlike v stilu na podlagi naslovov iz dveh avstrijskih dnevnih časopisov. Analiza je razkrila tako skupne točke kot razlike, ne le med analiziranima dnevnikoma, pač pa tudi med poročilom in novico kot besedilnima vrstama v obeh časopisih.
Ključne besede: velik naslov, dnevni časopis, besediloslovje, stilistika, besedilna vrsta
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 2182; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

7.
Uporaba metod diskretnega odločanja pri modeliranju izbire prevoznega sredstva v suburbanem okolju
Simon Hmelak, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je na podlagi logistične distribucije (logit) razvit prometni model oziroma enačba za modeliranje izbire prevoznega sredstva v suburbanih okoljih treh slovenskih mest. Obseg raziskovanja je zajel dnevne migrante naselij, ki gravitirajo na mesta Ljubljana, Maribor in Celje. Osnovni pristop temelji na umerjanju zapisane enačbe z razpoložljivimi statističnimi podatki in podatki sorodnih študij za določitev posplošenih stroškov potovanj ter izračun enotnega koeficienta β, ki določa naklon logit krivulje in predstavlja bistveni element umeritve modela. V treh primerih uporabe modela za prikaz posledic različnih ukrepov so zaznani pozitivni učinki na spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa. Z modelom lahko ob minimalnih stroških predvidimo učinke izjemno dragih sistemskih in drugih ukrepov, kot so npr. uvedba integrirane vozovnica, povečanje frekvence voženj, spremembe cen itd.
Ključne besede: javni potniški promet, dnevni migranti na delo, potovalne navade, izbor prevoznega sredstva, logit
Objavljeno: 04.04.2012; Ogledov: 1740; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
PROSTORSKE PREDSTAVITVE ŠTEVIL PRI OTROCIH V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Sabina Strelec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prostorske predstavitve števil pri otrocih v predšolskem obdobju teoretično in empirično predstavlja področje prepoznavanja števil v vrtcu s pomočjo hitrih slik. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen razvoj pojma število pri predšolskem otroku ter subitizacija v povezavi s prostorskimi predstavitvami števil pri predšolskih otrocih. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil raziskati prostorske predstavitve števil pri otrocih v predšolskem obdobju. Pri prepoznavanju števila pik preko hitrih slik od ena do deset z različnimi postavitvami sem preverjala, katere izmed treh različnih načinov sporočanja prepoznanega števila pik otroci uporabljajo (povedo z besedo, pokažejo s prsti ali uporabijo konkretni material). Raziskava je bila izvedena na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu šestdesetih otrok – v starosti treh, štirih in petih let. Ugotovila sem, da so petletni otroci dokaj uspešno prepoznavali število pik, ki je manjše ali enako šest, štiri letni otroci so pravilno prepoznavali števila pik, manjša ali enaka štiri, triletniki pa so bili uspešni pri številih, manjših od tri. Otroci so pri podajanju odgovora v največji meri uporabljali verbalni način. Obenem pa sem opazila, da se je delež verbalnih odgovorov z večanjem števila pik zmanjševal. Med različnimi prostorskimi razporeditvami pik na hitrih slikah so otroci najbolj uspešno prepoznavati tiste razporeditve pik, ki so enake tistim na igralni kocki.
Ključne besede: Subitizacija je področje matematike, s katero se skozi praktično izobraževanje v vrtcu nisem seznanjala. Njene uporabe se vzgojiteljice niso posluževale. Tako sem se odločila za natančnejšo raziskavo te matematične veščine. S tem sem dnevni ritual popestrila in ga naredila drugačnega. Sprva je bila zraven vsakega otroka vzgojiteljica, toda ugotovili sva, da njena prisotnost otroka zmede, zato sem z vsakim otrokom delala posebej v znanem prostoru. Za razlago hitrih slik sem porabila okrog deset mi
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 1498; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE V HALOZAH
Doris Zupanič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu, ki je teoretične narave, smo predstavili trajnostni način razvoja v podeželski regiji, nato smo opredelili segmentiranje in kako ga v turizmu uporabljamo. Opisali smo turistično ponudbo in potencial v Halozah ter predstavili znamenitosti Haloz. V drugem delu, ki je praktične narave, smo predstavili analizo ankete, ki smo jo izvršili v treh slovenskim mestih med nerezidenti Haloz. Iz ankete smo ugotovili, da veliko ljudi pozna Haloze, vendar večinoma gredo tja samo takrat, ko gredo na obisk k sorodnikom/znancem ter da je promocijski material premalo kakovosten. Premalo se tudi vlaga tako kapitala kot znanja v turizem v Halozah. Izpostavili smo eno priložnost, in sicer obnovo gradu Borl. Nato smo s pomočjo ankete sestavili SWOT analizo, kjer smo opredelili prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti za razvoj regije. Na koncu smo oblikovali primere zanimive turistične ponudbe za tri izbrane segmente povpraševanja.
Ključne besede: Haloze, ponudba nočitev v Halozah, gostinska ponudba Haloz, znamenitosti Haloz, SWOT analiza, itinerar za enodnevni izlet po Halozah, itinerar za dvo- ali več-dnevni izlet z nočitvijo po Halozah.
Objavljeno: 28.11.2012; Ogledov: 1166; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (280,74 KB)

10.
Spremljanje vpliva dodatka rjavih morskih alg (Ascophyllum nodosum) na prirast in zdravstveno stanje telet po uhlevitvi
Jože Murko, 2014, magistrsko delo

Opis: Rjave morske alge, dodane v krmo živali, predstavljajo pomemben vir mineralov in elementov v sledovih, prispevajo k izboljšanju imunskih lastnosti pri govedu in k zmanjšanju morbidnosti in mortalitete, pripisujejo jim antimikrobni učinek, v raziskavah pa so ugotovili ugoden vpliv na izboljšanje klavnih lastnosti živali. Namen raziskave je bil preučiti vpliv dodatka natrijevega alginata rjavih morskih alg v prehrani telet po uhlevitvi na dnevni prirast in zdravstveno stanje telet. V raziskavo smo vključili 34 telet lisaste pasme. Razdelili smo jih v dve skupini; kontrolno skupino, ki je dobivala standardni obrok, in testno skupino, ki je dobivala dodatek rjavih morskih alg k standardnemu obroku. Testiranje je potekalo 8 tednov. Vse živali smo tehtali na isti dan v tednu. Spremljali smo maso živali, zdravstveno stanje in konzumacijo krme ter izračunali dnevni prirast živali. Razlike dobljenih podatkov smo analizirali z neodvisnim T-testom (SPSS 20). Živali v poskusu se niso značilno razlikovale v doseženi končni masi (kontrolna skupina 195,7 kg in testna skupina 194,7 kg). V dnevnem prirastu smo ugotovili značilno razliko v obdobju 0-1 (kontrolna skupina 1,113 kg/dan in testna skupina 0,767 kg/dan), ter v obdobju 3-4 (kontrolna skupina 1,223 kg/dan in testna skupina 1,480 kg/dan). V ugotavljanju zdravstvenega stanja med živalmi po prvem tednu ni bilo ugotovljenih razlik. V konzumaciji krme ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik med obravnavanima skupinama. Na osnovi dobljenih rezultatov ne moremo potrditi vpliva dodatka alg v obroku telet po uhlevitvi na prirast in zdravstveno stanje telet.
Ključne besede: Teleta, dnevni prirast, konzumacija, zdravstveno stanje, rjave morske alge
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1221; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici