| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo
Lucija Vratuša, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Shizofrenija je kronična možganska motnja, ki se v svoji aktivni fazi kaže s simptomi, kot so blodnje, halucinacije, neurejen govor, težave z razmišljanjem in upad motivacije. Namen zaključnega dela je raziskati spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizofrenijo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s kronično utrujenostjo, oslabljena je njena fizična aktivnost, pojavlja se nezmožnost za opravljanje različnih aktivnosti. Navaja pripravljenost za doseganje višje ravni zdravja. Pacientka je sicer samostojna pri osebni higieni in oblačenju. Težav s spanjem ne navaja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da se posameznik z diagnozo shizofrenije zna soočati z vsakodnevnimi aktivnostmi. Pomoč in motivacija sta izredno pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo in pripomoreta k njegovi sprejetosti v družbo.
Ključne besede: shizofrenija, kakovost življenja, antipsihotiki, dnevna aktivnost, počitek, NANDA
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1005; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Biometrija grške kornjače Testudo hermanni z otoka Paga
Barbara Janota, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili problematiki taksonomije na otoku Pagu živečih (pod)vrst grške kornjače, Testudo hermanni. Želeli smo predstaviti problematiko, morfološke taksonomske znake in lastne rezultate, do katerih smo prišli s terenskim delom na otoku Pagu julija 2009 in aprila 2010. Beležili smo več podatkov, saj smo opazovali tudi dnevno aktivnost, izbiro habitatov in poškodbe oklepov. Najprej smo opisali osnovno vrsto in povzeli morfološke določevalne znake, ki naj bi določali dalmatinsko kornjačo. Nadalje smo se posvetili poškodbam in drugim nepravilnostim oklepa. Sledijo rezultati našega terenskega dela in razprava. Najdene značilnosti smo poskusili podkrepiti in osvetliti s fotografijami najdenih osebkov. Glede na podane morfološke določevalne znake in na naše rezultate se strinjamo s Fritz-em (2001), ki dalmatinske kornjače, Testudo hermanni hercegovinensis ne opisuje kot samostojno podvrsto. Zaradi drugih najdenih morfoloških lastnosti dopuščamo možnost, da je dalmatinska kornjača varieteta podvrste Testudo hermanni boettgeri, torej Testudo hermanni boettgeri var. hercegovinensis. V kolikor gre za podvrsto, jo verjetno določajo druge lastnosti, ki niso nujno morfološke. Želve so najbolj aktivne v dopoldanskem in popoldanskem času. Veliko odraslih osebkov ima poškodbe na oklepu, predvsem na hrbtnem delu.
Ključne besede: grška kornjača, dalmatinska kornjača, ingvinalne ploščice, želva, poškodbe oklepa, habitat, dnevna aktivnost, otok Pag
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1857; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

3.
LUTKA LJUBLJENKA V VRTCU
Barbara Močnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Lutka ljubljenka v vrtcu v teoretičnem delu diplomske naloge obravnava vrste lutk, lutko ljubljenko in njen pomen ter prisotnost v vsakodnevni rutini, vpliv lutke na otrokov razvoj in metode dela z lutko. Empirični del diplomske naloge pa zajema raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti in primerjati uporabo lutke ljubljenke v dveh vrtcih ter na kakšen način in pri katerih dejavnosti vzgojitelji lutko ljubljenko uporabljajo. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo prišli do ugotovitve, da več kot polovica anketiranih vzgojiteljev v obeh vrtcih ima lutko ljubljenko in jo uporablja na različnih področjih vzgoje in izobraževanja. Vendar so se pojavila tudi razhajanja med vrtcema in vzgojitelji, saj določeni uporabljajo lutke samo na enem področju kurikuluma, drugi pa jo uporabljajo pri več ali vseh področjih kurikuluma.
Ključne besede: Lutka ljubljenka, otrokov razvoj, lutkovna aktivnost, vrtec, lutka in dnevna rutina, metode dela z lutkami, kurikulum.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 3905; Prenosov: 803
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici