| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DIZAJNERSKI NAČIN RAZMIŠLJANJA KOT ORODJE ZA DVIG INOVATIVNOSTI
Ines Stojanović, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati metodo dizajnerskega načina razmišljanja ter kako le-ta lahko v podjetjih pomaga pri dvigu inovativnosti. Po besedah Tim Brown-a (IDEOa, 2016) je dizajnersko razmišljanje veliko več kot samo metoda. Je način razmišljanja pri katerem smo osredotočeni na uporabnika. Izhajamo iz izkušenj uporabnikov in s pomočjo dizajnerskih orodij kreiramo rešitve, ki prinašajo poslovni uspeh. Inovacije so se integrirale v naš svet bolj, kot si lahko predstavljamo, zato morajo podjetja temu primerno slediti. Tehnološki napredek prisili podjetja v inoviranje, v izboljšave, in v prilagajanje sprememb na trgu. Težava se pojavi, ko je to prilagajanje neuspešno. Opravili smo raziskavo strokovne literature o dizajnerskem razmišljanju in opisali smo metodo dela. Na podlagi teoretične raziskave smo zaključili, da se dizajnersko razmišljanje lahko uporablja v vseh podjetjih, ne glede na dejavnost. Naloga bo prispevala k temu, da spoznamo dizajnersko razmišljanje, ki ga potrebujemo pri kreativnem reševanju problemov. Rezultati naloge temeljijo na odgovorih uspešnih slovenskih oblikovalcev.
Ključne besede: inovacije, dizajnersko razmišljanje, inovativnost, model dizajnerskega načina razmišljanja, oblikovanje uporabnikove izkušnje.
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 1555; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1004,37 KB)

2.
Metoda design thinking in vključevanje uporabnika v razvoj novih rešitev
Klemen Kos, 2019, magistrsko delo

Opis: Dinamičnost trga je podjetja prisilila v drugačno, inovativno razmišljanje. Podjetja se zavedajo, da so projekti gonilo njihovega razvoja in uspeha na trgu. Prav to zavedanje je pripeljalo do vse večjega povpraševanja po ljudeh, ki imajo izkušnje z delom na projektih. Prav tako se vse več podjetij odloča za drugačen način pristopa do projektov. Med drugačne načine pristopa spada tudi dizajnersko razmišljanje, ki je ciljno usmerjeno na razumevanje potreb drugih in reševanje kompleksnih težav. V magistrski nalogi je dizajnersko razmišljanje podrobneje opisano, prikazana so različna orodja, ki se pri njem uporabljajo, prav tako pa je na primeru predstavljena pot od začetka projekta pa vse do njegove končne rešitve.
Ključne besede: dizajnersko razmišljanje, študentska soba, inovacija, komunikacijski načrt, raziskovalno razvojni projekt, inovacijska orodja
Objavljeno: 09.12.2019; Ogledov: 91; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Primerjava k uporabnikom usmerjenih metod inoviranja
Rok Behin, 2019, diplomsko delo

Opis: Tako podjetniki kot zaposleni v korporacijah, ki v svoj inovacijski proces vpeljujejo k uporabniku usmerjene metode inoviranja, kot so dizajnerski način razmišljanja, koncepti vitkega štartnika ali dizajn sprint, pogosto adaptirajo enega izmed načinov razmišljanja in napačno poenotijo ostale koncepte z njim. V literaturi je mogoče najti analize in specifikacije omenjenih pristopov. Vse tri metode so orientirane k odkritjem s fokusom na uporabnika in njegove potrebe ter uporabljajo učenje kot enoto za napredek. Kljub podobnostim se metode v literaturi ne nanašajo druga na drugo. V diplomskem projektu smo podrobneje preučili razlike med metodo vitkega štartnika, dizajnerskim razmišljanjem in dizajn sprint metodo. V kritičnem pregledu literature in primerov uporabe na področju omenjenih metod smo raziskali njihove prednosti in omejitve, s katerimi smo pokrili nekatere vrzeli v literaturi in pripomogli k boljšemu razumevanju razlik. S tem smo omogočili, da se podjetniki in inovatorji lažje odločijo, kdaj in katero metodo vpeljati, in predstavili situacije, v katerih posamezna metoda nima popolne učinkovitosti. Na podlagi raziskave smo svetovali o kritičnih vprašanjih podjetnika, preden se odloči za implementacijo. Ugotovili smo, da je dizajnersko razmišljanje najbolj primeren pristop v najzgodnejših fazah upravljanja podjetij, saj spodbuja kulturo kreativnosti, razvoj empatije in z iterativnim testiranjem ekstremnih rešitev vodi do novih spoznanj. S tem lahko podjetniki dosežejo globoko razumevanje svojih uporabnikov in se o zaželenosti prepričajo, preden se odločijo za razvoj in o viziji podjetja. Kot sistem za upravljanje inovativnih podjetij je smiselno upoštevati statistično reprezentativne vzorce kvantitativnih podatkov in ubrati metodo vitkega štartnika. S pomočjo NSP-ja in zanke naredi-meri-spoznaj se lahko preverijo ključne predpostavke trajnostnega poslovnega modela v fazi, ko le-ta že obstaja, a še ni validiran. Smiselna je tudi uporaba v kasnejših fazah, kjer s kvalitativnim merjenjem odzivov do inkrementalnih sprememb produkta na trgu dosegamo boljšo uspešnost. Prednost dizajn sprinta je predvsem skrajšanje birokracijskih postopkov, ki nastanejo v velikih podjetjih, in povečanje kolaborativnosti med člani ekipe z različnih področij. Smiselno ga je uporabiti pred odločitvami, ki temeljijo na predpostavkah z visokim rizikom. Ker je za uspešno izpeljavo pomembno, da že poznamo ciljne uporabnike, je dizajn sprint smiselno uporabljati v fazah, ko je poslovni model sicer že razvit, a še ne popolnoma validiran. Pri tem pa je ključno izpostaviti tudi, da dizajn sprint nikakor ne more nadomestiti kvantitativnega iterativnega procesa, saj z njim ne dobimo dokaza o ujemanju produkta in trga. Služi kot sistem za kvalitativno validiranje pred porabo resursov za razvoj funkcionalnega NSP-ja.
Ključne besede: Metoda vitkega štartnika, dizajnersko razmišljanje, dizajn sprint, k uporabniku usmerjeno inoviranje
Objavljeno: 17.03.2020; Ogledov: 46; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici