| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Težave in dileme upravljanja z divjadjo na slovenskih pokopališčih
Katarina Kumprej, 2020, magistrsko delo

Opis: Pokopališča predstavljajo pomemben del našega okolja in so običajno umeščena v bližino mest oziroma naselji. Zaradi tega prihaja do konfliktov med živalmi in ljudmi, saj na pokopališča zahajajo tudi živali in lahko povzročajo škodo. Največ težav na pokopališčih imajo običajno z divjadjo, ki je podvržena lovski zakonodaji in ljudje z njo gospodarijo. Gospodarjenje z divjadjo je pomembno zaradi porušenih naravnih razmer, vendar se lahko izkaže tudi za težavno na nelovnih območjih. Lov na divjad običajno poteka s strelnim orožjem in ima zaradi tega določene omejitve, kje lahko poteka. Zato je treba na pokopališčih poiskati druge rešitve, kako odpraviti probleme z divjadjo, in s kakšnimi posegi bi se strinjali upravitelji pokopališč in prebivalci Slovenije. Med prejetimi odgovori upravljalcev so kot rešitve najpogosteje navajali pasivne zaščite, kot so ograje, ki so jih v večji meri označili kot učinkovite za divjad. V odgovorih so zapisali, da jim več težav kot divjad na nekaterih območji povzročajo polži, golobi in mačke. V spletni anketi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci obiskujejo pokopališča, kako pogosto in katera. Zanimalo nas je, ali so na pokopališčih videli živali, kako pogosto in katere. Med odgovori so najpogosteje navedli ptiče in mačke, med tem ko druge živali redkeje opazijo na pokopališčih. Pogosteje na pokopališčih vidijo živalske iztrebke. V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se strinjajo z določenimi ukrepi, s katerimi bi preprečili težave z divjadjo. Večini anketirancev so se popolnoma nesprejemljivi zdeli ukrepi, zaradi katerih bi žival poginila, med tem ko se je večina popolnoma strinjala z gradnjo pasivnih zaščit.
Ključne besede: pokopališča, slovenska pokopališča, divjad, upravljanje z divjadjo, zakon o lovstvu
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 151; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

2.
Odškodninska odgovornost za škodo, ki jo povzročijo živali z analizo sodne prakse
Eva Kaštrun, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bo obravnavana odgovornost za škodo, ki jo povzročijo domače, nevarne in divje živali. Pravna podlaga za odgovornost za škodo, ki jo povzročijo domače živali izhaja iz 2. odstavka 158. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da je za škodo, ki jo povzroči domača žival odgovoren njen imetnik, razen, če dokaže, da je poskrbel za vso potrebno varstvo in nadzor. Za to škodo imetnik domače živali odgovarja krivdno oziroma subjektivno. Imetnik domače živali je pod določenimi pogoji lahko tudi prost svoje odgovornosti, a dokazati mora, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Smisel nadzorstva in varstva živali je v tem, da se na učinkovit način prepreči, da bi žival kogarkoli lahko poškodovala. Sodišče mora v postopkih sojenja mnogokrat odgovoriti na odločilno vprašanje, kdo je bil v konkretnem primeru v času škodnega dogodka imetnik psa (živali) in kot tak dolžan poskrbeti za ustrezen nadzor nad njim. Iz odškodninskega vidika je zelo pomembna opredelitev pojmov »domače živali« in »nevarne živali«. O nevarnih živalih govori 1. odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da je za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, odgovoren njen imetnik. Imetnik nevarne živali se lahko odgovornosti razbremeni le tako, da dokaže, da škode ni povzročila njegova žival, ali da škoda izvira iz nekega drugega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati ali se mu izogniti, oziroma, da škoda izvira iz dejanja tretje osebe ali oškodovanca, ki ga imetnik živali ni mogel pričakovati, se mu izognili ali preprečiti njegovih posledic. Gre torej za zelo strogo odgovornost, ki se ji je težko izogniti. Tretji del magistrske naloge je namenjen škodi, ki jo povzročijo divje živali. Odgovornost za to škodo je lahko krivdna ali objektivna. Z vidika odškodninske odgovornosti je treba ločiti divjad na splošno, divjad zavarovano s posebno uredbo in pojem zavarovane vrste živali, ki pa zajema tudi živali, ki se ne štejejo za divjad (plazilci, žuželke, itd.). Država objektivno odgovarja za škodo, ki jo povzroči divjad (srna, jelen, gams, zajec, divji prašič itn.) na področjih izven lovnih površin, če zanjo (krivdno) ne odgovarja upravljavec lovišč. Država pod določenimi pogoji objektivno odgovarja tudi za škodo, ki jo povzročijo zavarovane prosto živeče živali, kot npr. medved, volk ali ris. Poseben pogoj odgovornosti je, da je oškodovanec na primeren način, kot dober gospodar izvedel vse potrebne ukrepe, da bi škodo preprečil.
Ključne besede: domača žival, nevarna žival, divja žival, država, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost, divjad, ugriz, zavarovane vrste živali, odškodninska odgovornost
Objavljeno: 26.06.2020; Ogledov: 463; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (998,75 KB)

3.
EKOLOŠKI POMEN LOVA IN PREPREČEVANJE KRIVOLOVA TER NJUN EKOLOŠKI IN KRIMINALITETNI VIDIK
Primož Potočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Lov je ena izmed aktivnosti, ki spremljajo človeka skozi vso njegovo zgodovino. Ta je s spoznavanjem kmetovalskih spretnosti in udomačitvijo živali izgubil svoj prvotni namen, tj. pogoj za preživetje. Vloga lovstva je danes predvsem v ohranjanju populacij divjadi in njenega naravnega okolja, saj je skrb za varovanje okolja odraz razvitosti družbe. Pravna podlaga za lov in upravljanje z lovnimi vrstami je Zakon o divjadi in lovstvu. Kot divjad so opredeljene vrste prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo, z njimi pa upravlja Republika Slovenija. Lovstvo je v naši zakonodaji opredeljeno kot dejavnost trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ta pa obsega ohranjanje, lov divjadi, ukrepanje v življenjskem okolju divjadi, posege v populacije zaradi gospodarskih, veterinarsko-sanitarnih, zdravstvenih in drugih utemeljenih razlogov. Lovci se morajo pri lovu držati določenih pravil. Uporabljajo lahko le predpisano lovsko orožje, med lovom pa živali ne smejo izpostavljati nepotrebnemu trpljenju in pretiranemu vznemirjanju. Namen lova torej ni streljanje roparic in divjadi, ki povzročajo škodo, ter zbiranje trofej, vendar kljub temu prihaja do primerov nezakonitega lova, ki ga organi pregona uspešno preganjajo in sankcionirajo.
Ključne besede: lov, lovstvo, nezakoniti lov, divjad, varstvo živali
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 767; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (704,37 KB)

4.
Uporaba simulacijskega modela in večkriterijske odločitvene analize pri planiranju silvopastoralnih sistemov na degradiranih območjih
Drago Brumec, 2014, doktorska disertacija

Opis: Preučili smo različne scenarije za ustrezno ureditev okolja degradiranega območja z vzpostavitvijo drevesno pašnega sistema. Preučili smo možnost reje navadnega jelena (Cervus elaphus) in damjaka (Dama dama) v obori. Za potrebe naše študije primera smo razvili integrirani tehnološko-ekonomski deterministični simulacijski model, ki ocenjuje ekonomsko izvedljivost naložbe. Primerne scenarije smo v nadaljevanju študije ovrednotili z večkriterijsko odločitveno analizo. Pri njej smo uporabili dve metodi: metodo DEX in analitični hierarhični proces (AHP). Simulacijski model je sestavljen iz treh osnovnih modelov: modelnih kalkulacij pridelave krme, simulacijski model vzreja divjadi (navadni jelen in damjak) in simulacijski model obora. Simulacijski model lahko simulira različne scenarije za obdobje 30 ali 50 let. Z oceno večkriterijske odločitvene analize EC = 0,054 in DEXi oceno = odlično, se je scenarij 160 za obdobje 50 let izkazal kot najbolj primeren za ureditev okolja. Scenarij vključuje ekološko rejo navadnega jelena v drevesno pašnem sistemu, naselitev vseh 4-ih območij v prvem letu in košute namenjene za prodajo. Drevesno pašni sistem vključuje drevesne vrste gorski javor (Acer pseudoplatanus), veliki jesen (Fraxinus excelsior), divja češnja (Prunus avium) in črna jelša (Alnus glutinosa) z gostoto 248 dreves/ha (62 od vsake naštete drevesne vrste/ha), namenjene sečnji po 50 letih.
Ključne besede: simulacijski model, večkriterijska odločitvena analiza, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX, drevesno pašni sistem, divjad, obora
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 2161; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (9,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici