| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika divjih odlagališč z gradbenimi odpadki v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žan Kavčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Problematika divjih odlagališč odpadkov in njihove razširjenosti v Sloveniji je zelo velika. J. Kranjc (intervju, 3. 6. 2021) pravi, da imamo v Registru trenutno 13572 + 2555 lokacij. Od tega jih 9004 + 2066 še ni označenih kot očiščenih. Najbrž jih je v resnici že precej manj, a to so pač zadnji podatki (težko jih je zbirati). V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pojem ekološke kriminalitete, njene delitve in razširjenosti pri nas in po svetu, preučili smo zakonsko ureditev in sankcije, kadrovske sposobnosti nadzora (inšpekcijske službe), finančni vpliv na nelegalno odlaganje odpadkov, delo inšpekcijskih služb, delo policije, delo tožilstva idr. Ugotovili smo, da je velik problem divjih odlagališč predvsem finančno breme fizične ali pravne osebe. Velik problem je tudi pomanjkanje kadra, pristojnih organov za preiskovanje trgovine z odpadki. Ugotovili smo, da bi bilo treba na tem področju zaposliti več kadra, ki bi se ukvarjal prav posebej s problematiko divjih odlagališč in ga posledično tudi vsako leto izobraževati. Ljudi bi bilo treba tudi bolj ozaveščati o škodljivih posledicah za ljudi in okolje, saj se nam zdi, da nam tega zavedanja v veliki meri primanjkuje. Da bi bilo podobnih odlagališč manj, bi morala država po Sloveniji odpreti več centralnih odlagališč, ki bi bila tako lažje dostopna fizičnim in pravnim osebam in seveda tudi finančno bolj dostopna. Država bi morala vsako leto organizirati tudi obvezno čiščenje, ki se ga bi moral udeležiti vsak polnoletni državljan, vsaj enkrat na leto, razen tistih, ki so zaradi zdravstvenih ali upravičenih razlogov odsotni.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča, gradbeni odpadki, okoljska zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 250; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (863,52 KB)

2.
Ekološka kriminaliteta na območju mestne občine Murska Sobota : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tim Kovačič, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje kriminalitete se je razširilo tudi na okolje, saj so kriminalne skupine ugotovile, da je poslovanje z različnimi odpadki ali trgovanje z zaščitenimi živalskimi vrstami zelo donosno. Ekološka kriminaliteta se deli glede na osebe, ki jo izvajajo ter glede na dejanja, ki se izvajajo v škodo okolja in prostora, v katerem človek živi. V Sloveniji je področje varovanja okolja urejeno s številnimi zakoni ter podzakonskimi akti. Kot prvi so varuhi okolja inšpektorji različnih področij, ki opravljajo redne ter izredne nadzore. Pri svojem delu imajo pooblastila, da lahko kršitelje tudi kaznujejo. Če zaznajo večje kršitve, primere predajo policiji, ki nato zbira dokaze ter kršitelje preda sodišču. Na območju PU Murska Sobota se ne beleži veliko število kaznivih dejanj zoper okolje in prostor. Med pogostimi kaznivimi dejanji na tem področju so: onesnaževanje tal, onesnaževanje vode, ravnanje z odpadki, nezakonita trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami, mučenje živali ter nezakonit lov. Velik problem v MO Murska Sobota predstavljajo divja odlagališča, kjer za varstvo okolja skrbijo z ustreznimi javnimi službami, izvajanjem čistilnih akcij ter raznim ozaveščanjem ljudi. Ugotovili smo, da bi bilo treba vse službe, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, medsebojno povezati. Prav gotovo pa je bistvenega pomena, da se kršitelje ustrezno kaznuje. Pri inšpekcijskih nadzorih je bilo odkritih veliko kršitev, ki pa se običajno na tej stopnji končajo, saj je kršitelje izredno težko najti ter jih kaznovati, zato bo policija, poleg inšpekcijskih služb in mestnega redarstva, imela v prihodnje veliko dela.
Ključne besede: diplomske naloge, PU Murska Sobota, MO Murska Sobota, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča
Objavljeno v DKUM: 06.07.2020; Ogledov: 546; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Ekološka kriminaliteta v občini Ig : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Pia Andrašec, 2019, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomske naloge temelji na problematiki ekološke kriminalitete v občini Ig, dotika se področij divjih odlagališč, reke Iške in gozdov. Ekološko kriminaliteto, kot sam pojem, ljudje običajno enačijo z onesnaževanjem ozračja, kot je ozon in ozonski plašč, malo manj pozornosti pa se namenja gozdovom, rekam, rastlinam in ostalim živalskim vrstam. Pri raziskovanju naše problematike smo uporabili različne metode preučevanja. Glede na naše ugotovitve in dobljene podatke lahko rečemo, da v občini Ig ni prisotna ekološka kriminaliteta v taki meri, da bi to bilo zaskrbljujoče. Radi bi izpostavili, kako je vsako leto manj zaznanih odlagališč, struga reke je očiščena, požigi gozdov ali pa odtujitve lesa niso prisotni. Občani so dobro osveščeni glede ločevanja odpadkov in skrbijo za čisto okolje. Skozi leta je občina Ig veliko delala na komunikaciji s prebivalci tako, da je to tudi en velik pokazatelj, kako so se stvari izboljšale. Tudi sam župan nam je povedal, da je ob nastopu mandata bilo veliko huje (odlagališča, gramozne jame, odpadni materiali po gozdovih, jarkih ipd.). Zdaj je to skoraj sanirano in jih ni zaznati. Z vključevanjem ljudi in tudi ostalih služb, zadolženih za tovrstna področja (predvsem inšpekcijske službe in občinsko redarstvo), se bodo stvari tudi nadgradile. Menimo, da bo v nekaj letih vse manj govora o onesnaževanju in nepravilnem ravnanju z naravo, saj glede na našo raziskavo in pridobljene podatke, se skozi leta zmanjšuje tovrstna problematika na območju občine Ig. Omeniti še želimo, da občina sodeluje z različnimi službami, kot so DOPS (Društvo za opazovanje ptic Slovenije, Life (Program na območju krajinskega parka), sicer niso pogodbeno povezani s kakšno drugo nevladno organizacijo. Sreča je, da občina Ig ni tranzitna in je, bolj kot ne rečni rokav, in ni toliko težav, kar se tiče hudih kršitev glede okolja.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, podnebne spremembe, divja odlagališča, onesnaževanje rek, onesnaževanje gozdov, Občina Ig
Objavljeno v DKUM: 19.03.2020; Ogledov: 527; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

4.
Divja odlagališča v občini Oplotnica - občinski ukrepi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Juhart, 2017, diplomsko delo

Opis: Odpadki obstajajo že skoraj tako dolgo kot sama zgodovina človeštva. Dandanes pa so postali del našega vsakdanjega življenja. V sedanjem času se je odnos do odpadkov spremenil. Z odpadki ravnamo vedno bolj premišljeno in racionalno. Še vedno pa obstajajo osebe, ki odpadke odvažajo na mesta, ki za njih niso primerno pripravljena. Takšna odlagališča imenujemo divja odlagališča. Uporabniki teh odlagališč predvsem nezavedno, nekateri pa tudi zavedno povzročajo nevarnost in tveganje za zdravje ljudi in narave ter ustvarjajo gojišče za različne prenašalce nalezljivih in drugih bolezni. Divja odlagališča predstavljajo obremenitev za okolje, kar vpliva na živalstvo, prst, vodo in zrak. Prav zato smo se odločili, da pripravimo diplomsko delo, ki bo raziskalo ukrepe, kako preprečiti nastajanje divjih odlagališč. Čeprav občina Oplotnica spada med manjše občine v Sloveniji, je prav, da preverimo tudi pri njej, kako ravna z odpadki. S pomočjo intervjuja smo tako preverili pri občini, kakšna sredstva je uporabila za pravilno ločevanje odpadkov ter posledično zmanjšanje nastajanja divjih odlagališč. Z anketnim vprašalnikom pa smo preverili, kako ti ukrepi delujejo v praksi. V občini se poslužujejo petih različnih načinov, s katerimi si prizadevajo občane spodbuditi k pravilnemu ravnanju z odpadki ter posledično zmanjšanju divjih odlagališč. Kot prvi ukrep je ozaveščanje, za katerega menimo, da je eden od ključnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo nastajanje divjih odlagališč, saj brez pomoči prebivalcev tega ne moremo zaustaviti. Drugi ukrep je izgradnja zbirnega centra, ki je za občane brezplačen in se je med njimi dobro prijel. Tretji ukrep je postavitev ekoloških otokov za papir in steklo. Čistilne akcije predstavljajo četrti ukrep, za katerega se je izkazalo, da ni najučinkovitejši. Kot peti ukrep smo navedli kaznovanje kršiteljev z globo. Ta ukrep je nujen, vendar v sedanji praksi skoraj neučinkovit, saj so kršitelji dovolj iznajdljivi, da med odpadki ne puščajo takšnih, ki bi vsebovali njihove osebne podatke.
Ključne besede: odpadki, ravnanje z odpadki, divja odlagališča, preprečevanje, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1024; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Ravnanje s komunalnimi in nevarnimi odpadki v občini Mengeš : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Kristina Grabnar, 2017, diplomsko delo

Opis: Odpadki v današnjem času predstavljajo za človeštvo kar velik problem, saj jih je iz dneva v dan vse več, poleg tega pa nekateri ljudje z njimi ne ravnajo pravilno in jim je vseeno za njihovo ločevanje. V diplomskem delu smo predstavili trenutni pregled stanja v občini Mengeš pri ravnanju z odpadki z anketo ter analizo divjih odlagališč v naselju Topole. Ugotovili smo, da je v občini Mengeš ravnanje s komunalnimi odpadki dobro urejeno ter da so občani dobro obveščeni o ločevanju odpadkov. Rezultati so pokazali, da ima kar 74 odstotkov anketirancev dovolj informacij o ločevanju odpadkov, samo en odstotek ljudi pa meni, da ima informacij premalo. Ugotovili smo tudi, da je v občini Mengeš okoli 45 neočiščenih divjih odlagališč. Podatki kažejo, da je število divjih odlagališč v letu 2010 naraslo, po letu 2012, ko so opravili tudi čistilno akcijo, pa se je število divjih odlagališč zmanjšalo iz 47 na 45 ter tako ostalo nespremenjeno do danes. Tudi analiza divjih odlagališč na primeru naselja Topole je pokazala, da so bila od 10 odlagališč, ki smo jih analizirali, kar štiri očiščena, čeprav so bili v registru o divjih odlagališčih (2013) podatki drugačni. Eden izmed predlaganih ukrepov za preprečitev odlaganja odpadkov na divja odlagališča bi bil opomin ter globa posamezniku za takšno ravnanje. S takšnimi ukrepi bi ljudje začeli razmišljali, kaj se jim bolj izplača – ali plačati visoko globo ali stroške za odvoz odpadkov do zbiralnih centrov. Moramo se zavedati, da so vsi ukrepi zoper odpravo onesnaževanja le začasni, če v vsakem posamezniku ne dozori kultura varovanja okolja iz njemu lastnih notranjih razlogov.
Ključne besede: odpadki, komunalni odpadki, nevarni odpadki, ravnanje z odpadki, ločevanje odpadkov, komunalna podjetja, divja odlagališča, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.01.2017; Ogledov: 2076; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

6.
RAVNANJE Z KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI LENART – ZADOVOLJSTVO OBČANOV Z RAVNANJEM Z ODPADKI
Bojan Mihalič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: S problematiko komunalnih odpadkov oziroma odpadkov nasploh se srečujemo v vsakem gospodinjstvu. Občina Lenart je bila ena izmed prvih občin na območju tedanje skupne države Jugoslavije, ki je leta 1990 s podjetjem Letnik-Saubermacher pristopila k pilotnem projektu - ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas (ločevanje odpadkov na biološke odpadke, papir in steklo). Kljub ozaveščanju ljudi, urejenem odvozu komunalnih odpadkov in postavljenih ekoloških otokih se količine komunalnih odpadkov povečujejo tudi na račun divjih odlagališč, kjer ljudje še zmeraj odlagajo odpadke, ki jih pridelajo v gospodinjstvih. Zakonodaja in okoljsko ozaveščanje ljudi, podjetij ter lokalnih skupnosti prispevajo k zmanjševanju nastajanja komunalnih odpadkov. Izdelava okolju in ljudem prijaznih izdelkov zaradi »prijaznih» materialov, ki se lahko vračajo v proizvodne procese oziroma ponovno predelavo, ter usmerjanje v reciklažo namesto v odlaganje odpadkov bo prav tako prispevala k zmanjšanju odpadkov. V vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« leta 2010 in »Očistimo Slovenijo« leta 2012 so bila nekatera divja odlagališča očiščena, vendar so še vedno prisotna. Problematika komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi me je vzpodbudila, da v občini, ki je prva pristopila k ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas, preverim zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki in problem divjih odlagališč na območju občine Lenart. Ravnanje z odpadki predstavlja oziroma ostaja velik izziv za vse prebivalce oziroma »proizvajalce« odpadkov. Izziv vidimo v spremembi načina razmišljanja o odpadkih, saj v naši družbi še zmeraj velja splošno prepričanje, da se z odpadki naj ukvarjajo tisti, ki so za to plačani.
Ključne besede: komunalni odpadki, ločevanje odpadkov, ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Lenart, zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki, divja odlagališča
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1021; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

7.
8.
Divja odlagališča odpadkov v občini Radeče : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nives Bec, 2014, diplomsko delo

Opis: Odpadki že več let predstavljajo pereč problem, saj se posledično z večjo potrošnjo pojavljajo večje količine le teh. Problematično je predvsem odlaganje odpadkov izven urejenih odlagališč oz. divja odlagališča odpadkov. V diplomski nalogi sem raziskovala in analizirala divja odlagališča v občini Radeče. Na podlagi označenih odlagališč v Registru divjih odlagališč, sem se odpravila na teren in analizirala ter primerjala trenutno stanje na odlagališčih s podatki, ki so zapisani v registru. V občini Radeče je bilo od vseh popisanih odlagališč (35) uspešno saniranih 11 odlagališč, 2 odlagališči pa sta bili neuspešno sanirani, saj se odpadki znova nabirajo na njunem območju. Pri sami analizi divjih odlagališč v občini Radeče sem ugotovila, da se večina odlagališč nahaja v neposredni bližini cest oz., da so odlagališča dostopna z osebnim avtomobilom. V večini primerov se pojavljajo odlagališča s prostornino 3-9m3. Glede na sestavo odpadkov, več kot polovica neočiščenih odlagališč (skupno 24 neočiščenih) vsebuje nevarne odpadke (salonitne plošče, pnevmatike, sodi z neznano vsebino ipd.). Glede na to, da je v občini več kot 19% brezposelnost, bi predlagala subvencijo komunalnih storitev za socialno ogrožene, v sklopu javnih del bi predlagala saniranje divjih odlagališč v občini, pogostejši odvoz kosovnih odpadkov (vsaj 2-krat letno), ločevalne otoke (papir, plastika, steklo) na bolj odmaknjenih območjih občine ter poostren inšpekcijski nadzor nad kršitelji in ustrezno kaznovanje le teh.
Ključne besede: odpadki, odlagališča, divja odlagališča, onesnaževanje, varstvo okolja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.12.2014; Ogledov: 1603; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

9.
Logistični izzivi varstva okolja z analizo akcije "Očistimo Slovenijo v enem dnevu"
Valerija Vinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Odpadkov je iz dneva v dan več. Vsak dan se nabere za vsaj en koš odpadkov v gospodinjstvih. Da ne govorimo o ostalih gradbenih odpadkih ali večjih drugih odpadkih, ki večkrat pristanejo na kakšnih divjih odlagališčih, namesto da bi jih raje odpeljali na deponijo. Ni problem kupovati stvari in jih po uporabi zavreči. Problem nastane, ko je potrebno te odpadke reciklirati in jih pravilno odlagati. Komunalna podjetja neprestano opozarjajo na ločevanje odpadkov, vendar se še ne zavedamo dovolj, kako to škoduje zdravju in okolju.
Ključne besede: Ključne besede: odpadki, čistilna akcija, divja odlagališča.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 1038; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (805,95 KB)

10.
Akcija očistimo Slovenijo v enem dnevu
Davorin Simon, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali je možno organizacijo in izvedbo vseslovenske čistilne akcije izboljšati z logističnega, organizacijskega in finančnega vidika ter predstaviti predloge in rešitve, ki bi lahko koristili pri pripravah na podobne akcije v prihodnosti. V diplomski nalogi smo predstavili akcijo “Očistimo Slovenijo v enem dnevu” ter opisali njene ključne elemente. Z anketo, ki smo jo opravili s komunalnimi podjetji, ki so sodelovala pri čistilni akciji, smo poiskali glavne težave, ki so nastale pri čistilni akciji, in podali predloge za njihovo odpravo.
Ključne besede: “Očistimo Slovenijo v enem dnevu”, čistilna akcija, divja odlagališča, komunalna podjetja
Objavljeno v DKUM: 09.10.2012; Ogledov: 1278; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici