Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Področje kriminalitete se je razširilo tudi na okolje, saj so kriminalne skupine ugotovile, da je poslovanje z različnimi odpadki ali trgovanje z zaščitenimi živalskimi vrstami zelo donosno. Ekološka kriminaliteta se deli glede na osebe, ki jo izvajajo ter glede na dejanja, ki se izvajajo v škodo okolja in prostora, v katerem človek živi. V Sloveniji je področje varovanja okolja urejeno s številnimi zakoni ter podzakonskimi akti. Kot prvi so varuhi okolja inšpektorji različnih področij, ki opravljajo redne ter izredne nadzore. Pri svojem delu imajo pooblastila, da lahko kršitelje tudi kaznujejo. Če zaznajo večje kršitve, primere predajo policiji, ki nato zbira dokaze ter kršitelje preda sodišču. Na območju PU Murska Sobota se ne beleži veliko število kaznivih dejanj zoper okolje in prostor. Med pogostimi kaznivimi dejanji na tem področju so: onesnaževanje tal, onesnaževanje vode, ravnanje z odpadki, nezakonita trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami, mučenje živali ter nezakonit lov. Velik problem v MO Murska Sobota predstavljajo divja odlagališča, kjer za varstvo okolja skrbijo z ustreznimi javnimi službami, izvajanjem čistilnih akcij ter raznim ozaveščanjem ljudi. Ugotovili smo, da bi bilo treba vse službe, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, medsebojno povezati. Prav gotovo pa je bistvenega pomena, da se kršitelje ustrezno kaznuje. Pri inšpekcijskih nadzorih je bilo odkritih veliko kršitev, ki pa se običajno na tej stopnji končajo, saj je kršitelje izredno težko najti ter jih kaznovati, zato bo policija, poleg inšpekcijskih služb in mestnega redarstva, imela v prihodnje veliko dela.
Ključne besede: diplomske naloge, PU Murska Sobota, MO Murska Sobota, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča
Objavljeno v DKUM: 06.07.2020; Ogledov: 904; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Odpadki obstajajo že skoraj tako dolgo kot sama zgodovina človeštva. Dandanes pa so postali del našega vsakdanjega življenja. V sedanjem času se je odnos do odpadkov spremenil. Z odpadki ravnamo vedno bolj premišljeno in racionalno. Še vedno pa obstajajo osebe, ki odpadke odvažajo na mesta, ki za njih niso primerno pripravljena. Takšna odlagališča imenujemo divja odlagališča. Uporabniki teh odlagališč predvsem nezavedno, nekateri pa tudi zavedno povzročajo nevarnost in tveganje za zdravje ljudi in narave ter ustvarjajo gojišče za različne prenašalce nalezljivih in drugih bolezni. Divja odlagališča predstavljajo obremenitev za okolje, kar vpliva na živalstvo, prst, vodo in zrak. Prav zato smo se odločili, da pripravimo diplomsko delo, ki bo raziskalo ukrepe, kako preprečiti nastajanje divjih odlagališč. Čeprav občina Oplotnica spada med manjše občine v Sloveniji, je prav, da preverimo tudi pri njej, kako ravna z odpadki. S pomočjo intervjuja smo tako preverili pri občini, kakšna sredstva je uporabila za pravilno ločevanje odpadkov ter posledično zmanjšanje nastajanja divjih odlagališč. Z anketnim vprašalnikom pa smo preverili, kako ti ukrepi delujejo v praksi. V občini se poslužujejo petih različnih načinov, s katerimi si prizadevajo občane spodbuditi k pravilnemu ravnanju z odpadki ter posledično zmanjšanju divjih odlagališč. Kot prvi ukrep je ozaveščanje, za katerega menimo, da je eden od ključnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo nastajanje divjih odlagališč, saj brez pomoči prebivalcev tega ne moremo zaustaviti. Drugi ukrep je izgradnja zbirnega centra, ki je za občane brezplačen in se je med njimi dobro prijel. Tretji ukrep je postavitev ekoloških otokov za papir in steklo. Čistilne akcije predstavljajo četrti ukrep, za katerega se je izkazalo, da ni najučinkovitejši. Kot peti ukrep smo navedli kaznovanje kršiteljev z globo. Ta ukrep je nujen, vendar v sedanji praksi skoraj neučinkovit, saj so kršitelji dovolj iznajdljivi, da med odpadki ne puščajo takšnih, ki bi vsebovali njihove osebne podatke.
Ključne besede: odpadki, ravnanje z odpadki, divja odlagališča, preprečevanje, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1332; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: S problematiko komunalnih odpadkov oziroma odpadkov nasploh se srečujemo v vsakem gospodinjstvu. Občina Lenart je bila ena izmed prvih občin na območju tedanje skupne države Jugoslavije, ki je leta 1990 s podjetjem Letnik-Saubermacher pristopila k pilotnem projektu - ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas (ločevanje odpadkov na biološke odpadke, papir in steklo). Kljub ozaveščanju ljudi, urejenem odvozu komunalnih odpadkov in postavljenih ekoloških otokih se količine komunalnih odpadkov povečujejo tudi na račun divjih odlagališč, kjer ljudje še zmeraj odlagajo odpadke, ki jih pridelajo v gospodinjstvih. Zakonodaja in okoljsko ozaveščanje ljudi, podjetij ter lokalnih skupnosti prispevajo k zmanjševanju nastajanja komunalnih odpadkov. Izdelava okolju in ljudem prijaznih izdelkov zaradi »prijaznih» materialov, ki se lahko vračajo v proizvodne procese oziroma ponovno predelavo, ter usmerjanje v reciklažo namesto v odlaganje odpadkov bo prav tako prispevala k zmanjšanju odpadkov. V vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« leta 2010 in »Očistimo Slovenijo« leta 2012 so bila nekatera divja odlagališča očiščena, vendar so še vedno prisotna. Problematika komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi me je vzpodbudila, da v občini, ki je prva pristopila k ločenem zbiranju komunalnih odpadkov po sistemu BioPas, preverim zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki in problem divjih odlagališč na območju občine Lenart. Ravnanje z odpadki predstavlja oziroma ostaja velik izziv za vse prebivalce oziroma »proizvajalce« odpadkov. Izziv vidimo v spremembi načina razmišljanja o odpadkih, saj v naši družbi še zmeraj velja splošno prepričanje, da se z odpadki naj ukvarjajo tisti, ki so za to plačani.
Ključne besede: komunalni odpadki, ločevanje odpadkov, ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Lenart, zadovoljstvo občanov z ravnanjem z odpadki, divja odlagališča
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1318; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: Odpadki že več let predstavljajo pereč problem, saj se posledično z večjo potrošnjo pojavljajo večje količine le teh. Problematično je predvsem odlaganje odpadkov izven urejenih odlagališč oz. divja odlagališča odpadkov. V diplomski nalogi sem raziskovala in analizirala divja odlagališča v občini Radeče. Na podlagi označenih odlagališč v Registru divjih odlagališč, sem se odpravila na teren in analizirala ter primerjala trenutno stanje na odlagališčih s podatki, ki so zapisani v registru. V občini Radeče je bilo od vseh popisanih odlagališč (35) uspešno saniranih 11 odlagališč, 2 odlagališči pa sta bili neuspešno sanirani, saj se odpadki znova nabirajo na njunem območju. Pri sami analizi divjih odlagališč v občini Radeče sem ugotovila, da se večina odlagališč nahaja v neposredni bližini cest oz., da so odlagališča dostopna z osebnim avtomobilom. V večini primerov se pojavljajo odlagališča s prostornino 3-9m3. Glede na sestavo odpadkov, več kot polovica neočiščenih odlagališč (skupno 24 neočiščenih) vsebuje nevarne odpadke (salonitne plošče, pnevmatike, sodi z neznano vsebino ipd.). Glede na to, da je v občini več kot 19% brezposelnost, bi predlagala subvencijo komunalnih storitev za socialno ogrožene, v sklopu javnih del bi predlagala saniranje divjih odlagališč v občini, pogostejši odvoz kosovnih odpadkov (vsaj 2-krat letno), ločevalne otoke (papir, plastika, steklo) na bolj odmaknjenih območjih občine ter poostren inšpekcijski nadzor nad kršitelji in ustrezno kaznovanje le teh.
Ključne besede: odpadki, odlagališča, divja odlagališča, onesnaževanje, varstvo okolja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.12.2014; Ogledov: 2195; Prenosov: 359
Celotno besedilo (2,59 MB)

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali je možno organizacijo in izvedbo vseslovenske čistilne akcije izboljšati z logističnega, organizacijskega in finančnega vidika ter predstaviti predloge in rešitve, ki bi lahko koristili pri pripravah na podobne akcije v prihodnosti. V diplomski nalogi smo predstavili akcijo “Očistimo Slovenijo v enem dnevu” ter opisali njene ključne elemente. Z anketo, ki smo jo opravili s komunalnimi podjetji, ki so sodelovala pri čistilni akciji, smo poiskali glavne težave, ki so nastale pri čistilni akciji, in podali predloge za njihovo odpravo.
Ključne besede: “Očistimo Slovenijo v enem dnevu”, čistilna akcija, divja odlagališča, komunalna podjetja
Objavljeno v DKUM: 09.10.2012; Ogledov: 1464; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,45 MB)