1. Polimerizacija benzil kloridnih derivatov v emulzijskih medijih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeNejc Brunček, 2020, diplomsko delo Opis: Polimerni materiali so del našega vsakdana. Sintetiziramo jih lahko na več načinov. V okviru diplomske naloge smo sintetizirali poli(vinilbenzil klorid-ko-divinilbenzenske) monolite s polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze in s polimerizacijo v masi. Reakcijo polimerizacije smo inducirali z uporabo termičnega iniciatorja α,α'-azoisobutironitrila, redoks iniciatorja N,N,N',N'- tetrametiletan-1,2-diaminom v kombinaciji s termičnim iniciatorjem amonijevim persulfatom in fotoiniciatorjema Irgacure 784 in H-Nu 470. Rezultati so pokazali, da lahko poli(vinilbenzil klorid-ko-divinilbenzenske) monolite uspešno sintetiziramo s polimerizacijo v masi in s polimerizacijo kontinuirne emulzije z visokim deležem notranje faze, kadar jo induciramo s termičnim in redoks iniciatorjem. Fotopolimerizacija, ki jo lahko induciramo z dnevno svetlobo ali modro svetlobo LED lučk, je bila uspešna le pri polimerizaciji v masi. Kontinuirna faza emulzije na osnovi vinilbenzil klorida in divinilbenzena s fotopolimerizacijo ni dala polimernega produkta. Iz tega razloga smo zamreževalo divinilbenzen nadomestili s trimetilpropan triakrilatom. Polimerizacija kontinuirne faze emulzije na osnovi vinilbenzil klorid-ko-trimetilpropan triakrilata in polimerzacija vinilbenzil klorida zamreženega s trimetilpropan triakrilatom v masi, sta bili uspešni s fotoiniciatorjem Irgacure 784. Na osnovi rezultatov sklepamo, da na uspešnost polimerizacije vpliva več dejavnikov. V našem primeru izbrano zamreževalo, izbran iniciator in vir svetlobe. Ključne besede: : vinilbenzil klorid, divinilbenzen, iniciator, porozni materiali, HIPE emulzije Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1140; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,24 MB) |
2. Redoks iniciacija stirenskih monomerov v emulzijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeŽan Koštomaj, 2019, diplomsko delo Opis: Porozni materiali so dandanes predmet nenehnega preiskovanja, saj njihova porozna struktura omogoča uporabo na marsikaterem področju. Tako jih najdemo v separacijskih procesih, uporabljajo se kot katalizatorji, zadnje čase pa najdemo aplikacije tudi na področju biomedicine.
Pričujoča diplomska naloga se osredotoča na porozne polimerne materiale, ki jih dobimo največkrat z radikalsko verižno polimerizacijo monomernih enot. Poznamo več tehnik sinteze poroznih polimernih materialov, kot je recimo uporaba porogenih topil ali anorganskih soli; v okviru diplomske naloge pa smo uporabili tehniko polimerizacije kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze. Oljna faza je vsebovala monomerno enoto stiren in zamreževalo divinilbenzen, vodna faza pa elektrolit kalcijev klorid heksahidrat. Iniciatorski sistem je bil sestavljen iz termičnega iniciatorja, AIBN in redoks iniciatorja, TEMED.
Preverjali smo hipotezo, da dobimo z naraščajočo hitrostjo mešanja manjše velikosti por, saj se tako dispergirane kapljice notranje faze razbijejo na manjše kapljice. Z dodatkom redoks iniciatorja po koncu mešanja emulzije sprožimo takojšnjo tvorbo radikalov, s čimer emulzija polimerizira preden ima možnost razpada oziroma preden se začno združevati kapljice notranje faze. Za mešanje smo uporabili dva različna mešalna nastavka, ki se razlikujeta v premeru mešalnega propelerja, ter primerjali velikosti por, ki jih dobimo z vsakim. Za ugotovitev, kateri nastavek daje pore manjših velikosti, smo vzorce karakterizirali s SEM analizo, preko katere smo preučevali morfologijo vzorcev, in porozimetrije po BET modelu adsorpcije plinov na trdnih površinah, s čimer smo dobili vrednosti specifičnih površin vzorcev. Iz grafov porazdelitve velikosti por smo potrdili hipotezo, da se velikost por manjša z višanjem hitrosti mešanja emulzije, ugotovili pa smo tudi, da dobimo v primerjavi z manjšim nastavkom z večjim nastavkom manjše pore. Ključne besede: stiren, divinilbenzen, HIP emulzija, redoks iniciirana polimerizacija, PoliHIPE Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 952; Prenosov: 184
Celotno besedilo (2,07 MB) |
3. Uporaba mikroemulzij za sintezo makroporoznih polistirenskih derivatovMatic Orel, 2018, diplomsko delo Opis: Porozni polimerni materiali imajo širok spekter aplikacije. V kakšne namene se bo nek material uporabljal, je odvisno od mnogo dejavnikov, med drugim tudi velikost por materiala. V diplomski nalogi smo proučevali kako se premer primarnih ter sekundarnih por poli(stiren-ko-divinilbenzenskega) monolita, spreminja s hitrostjo mešanja emulzije z elektronskim mešalom in homogenizatorjem oz. z amplitudo ultrasonifikacije, ob konstantni sestavi organske ter vodne faze.
PoliHIPE monolite smo pripravili s termično polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzij) tipa voda v olje, katere organska faza je vsebovala monomer stiren, zamreževalodivinil benzen ter surfaktant SPAN80, vodna faza pa kalcijev klorid heksahidrat ter iniciator amonijev persulfat. Emulzijo smo zmeraj pripravili z uporabo elektronskega mešala s hitrostjo mešanja 300 obr/min, nato pa smo emulzijo mešali ali z elektronskim mešalom (med 300 in 500 obr/min), homogenizatorjem (med 3000 in 20000 obr/min) oz. z ultrasonifikacijo. Polimerizacija je potekala 24 ur pri 70 °C. Kot rezultat smo dobili monolite, katere smo okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom. S pomočjo SEM posnetkov smo spremljali morfologijo sintetiziranih materialov.
Glavni cilj diplomske naloge je bil sintetizirati poliHIPE material s porami velikosti ≈1 μm. Najmanjša povprečna velikost primarnih por je bila ≈ 2,5 μm, ki je bila dosežena pri vzorcu katerega smo pripravili z mešanjem emulzije s homogenizatorjem s hitrostjo 15000 obr/min. Predvidevali smo, da bomo dobili najmanjše pore z uporabo ultrasonifikatorja. Najmanjše primarne pore po ultrasonifikaciji so bile velikosti 13 μm pri amplitudi 80 % in času ultrasonifikacije 4 min.
Iz rezultatov je razvidno, da so se velikosti primarnih por manjšale s povišanjem števila obratov mešalnika, prav tako pa so se primarne pore manjšale s povišanjem amplitude ultrasonifikacije pri istem času ultrasonificiranja. Ključne besede: mikroemulzija, makroporozni materiali, poliHIPE, HIP emulzija, radikalska verižna polimerizacija, stiren, divinilbenzen Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 1273; Prenosov: 156
Celotno besedilo (3,19 MB) |
4. SINTEZA POLI(STIREN-DIVINILBENZEN) ZRN IZ SUSPENZIJE IN OPTIMIZACIJA SPECIFIČNE POVRŠINEŽan Zore, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv raznih parametrov na poroznost, velikost in velikostno porazdelitev poli(stiren-divinilbenzen) zrn. Uporabili smo monomere stiren, divinilbenzen in 2-etilheksilakrilat. Za primerjavo smo pripravili še zrna iz monomerov etilenglikol dimetakrilata in glicidil metakrilata. Divinilbenzen in etilenglikol dimetakrilat sta služila kot zamreževalo, 2-etilheksilakrilat pa kot monomerni plastifikator. Z namenom študije polimernih zrn smo spreminjali porogeno topilo in njegovo količino, količino zamreževala, hitrost mešanja in obliko reaktorja. Pripravljena zrna smo okarakterizirali z optičnim mikroskopom pri 40-kratni povečavi in z adsorbcijsko/desorpcijsko porozometrijo z BET metodo izmerili specifično površino nastalih polimernih zrn.
Kot porogen smo uporabili dobra in slaba topila ter linearni polimer. Dobra topila so bila toluen, tetrahidrofuran in klorobenzen, slaba topila n-heptan in izopropanol ter kot polimerni porogen polistiren raztopljen v toluenu ali klorobenzenu. Največjo specifično površino smo zasledili pri uporabi n-heptana. Do iste ugotovitve smo prišli pri uporabi n-heptana pri zrnih iz monomerov etilenglikol dimetakrilata in glicidil metakrilata. Ta zrna v primerjavi s poli(stiren-divinilbenzen) zrni niso bila pravilne okrogle oblike. S povečevanjem volumskega deleža porogena se je povečevala tudi poroznost, vendar se je pri vzorcih z več kot 50 % deležem začela zmanjševati, kar je posledica sesedanja por. Da bi preprečili sesedanje por, smo dodali plastifikator 2-etilheksilakrilat za povečanje mehanske trdnosti. Pri vplivu povečevanja deleža zamreževala smo ugotovili povečanje specifične površine, vendar smo s tem izgubljali delež monomera. Prav tako smo proučevali vpliv hitrosti mešanja; ugotovili smo, da se velikost povprečnih premerov zrn s povečevanjem hitrosti mešala zmanjšuje. Opazili smo tudi nekaj odstopanj v območju zelo nizkih in zelo visokih vrtljajev mešala. Pri spremembi oblike reaktorja iz takšnega z zaobljenim dnom na okroglo reaktorsko bučko smo opazili povečanje premera zrn. Naredili smo tudi zrna s kombinacijo spreminjanja zgoraj naštetih parametrov z željo po čim večji poroznosti zrn. Ključne besede: polimeri, suspenzijska polimerizacija, polimerni delci, poroznost, stiren, divinilbenzen, velikost zrn Objavljeno v DKUM: 15.01.2014; Ogledov: 3248; Prenosov: 257
Celotno besedilo (7,83 MB) |
5. POROZNE REAKTIVNE MEMBRANE NA OSNOVI 4-VINILBENZIL KLORIDAAndrej Seifried, 2009, diplomsko delo Opis: Z emulzijsko polimerizacijo smo sintetizirali polimerne membrane na osnovi 4-vinilbenzil klorida (VBC), z dvo in štiri odstotnim zamreženjem z divinilbenzenom (DVB). Sintezo smo izvedli v steklenem reaktorju, kjer smo iz vodne (75 % in 80 %) in organske faze, z uporabo teflonskega mešala pripravili v/o emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE). Emulzije smo v tanki plasti nanesli na stekleno ploščo, jih s povišano temperaturo radikalsko polimerizirali in po čiščenju z difuzijo v etanolu in deionizirani vodi dobili porozne, reaktivne poliHIPE membrane. Spreminjali smo delež reaktivnega monomera 4-vinilbenzil klorida (10 %, 20 % in 25 %) v organski fazi in k trem najbolj homogenim membranam oz. njihovim emulzijam smo dodali dve inertni topili kot porogena (toluen in klorobenzen) ter plastifikator: 2-etilheksil akrilat. Sestavo membran smo spremljali z ATR spektroskopijo in SEM posnetki. Polimernim membranam smo izmerili končno debelino in pretočnost za deionizirano vodo ter preverili stopnjo nabrekanja v različnih topilih (v vodi, acetonitrilu, toluenu in kloroformu) in ugotovili, da najbolj nabrekajo v kloroformu. Preverili smo tudi reaktivnost membran, saj polimeri na osnovi VBC-ja omogočajo še nadaljnje reakcije. Tako smo jih funkcionalizirali s tremi različnimi nukleofilnimi amini: z etanolaminom, tris(hidroksimetil)metilaminom in s tris(2-aminoetil)aminom, pri 60 °C in 90 °C. Dobljene modificirane polimere smo okarakterizirali z elementno analizo ter ATR spektroskopijo, ki je potrdila stopnjo pretvorbe oz. uspešnost funkcionalizacije. Ključne besede: divinilbenzen, emulzije z visokim deležem notranje faze, membrane, poliHIPE, porozni polimeri, 4-vinilbenzil klorid Objavljeno v DKUM: 22.12.2009; Ogledov: 3152; Prenosov: 334
Celotno besedilo (4,67 MB) |
6. VPLIV TOPIL NA MORFOLOŠKO STRUKTURO POROZNIH ZAMREŽENIH POLISTIRENSKIH MEMBRANSilvo Seifried, 2009, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv različnih topil (porogenih) na morfološko strukturo poroznih zamreženih polistirenskih membran.
Iz organske in vodne faze smo pripravili vodno-oljne (v/o) emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE). Nastale emulzije smo nanesli na stekleno ploščo v tanki plasti in jih polimerizirali s povišano temperaturo. Po čiščenju smo dobili porozne zamrežene poliHIPE membrane.
Membrane smo pripravili na osnovi stirena, zamreženega z divinilbenzenom (DVB). Spreminjali smo delež vodne faze (75 % in 85 %) in delež DVB (2 % in 4 %). Da bi raziskali vpliv topil na strukturo membran, smo membrane modificirali z dodatkom plastifikatorja (2-etilheksil akrilat) in dveh porogenih topil (toluen in klorobenzen). Vse dobljene membrane smo okarakterizirali z merjenjem njihove končne debeline, s pretočnostjo za deionozirano vodo in z določitvijo stopnje nabrekanja v štirih različnih topilih (v vodi, acetonitrilu, toluenu in kloroformu).
V izdelavo membran smo vključili tudi 4-nitrofenil akrilat kot reaktivno komponento v organski fazi, zaradi možnosti nadaljnje funkcionalizacije membran in uporabe pri sinteznih tehnikah.
Ključne besede: stiren, divinilbenzen, polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE), poliHIPE materiali, membrane Objavljeno v DKUM: 06.08.2009; Ogledov: 3535; Prenosov: 206
Celotno besedilo (2,45 MB) |