| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
KORPORACIJSKO DAVČNO NAČRTOVANJE V LUČI UKREPOV EU IN OECD ZA ZAJEZITEV EROZIJE DAVČNE OSNOVE IN PREUSMERITEV DOBIČKA V JURISDIKCIJE Z UGODNEJŠO DAVČNO ZAKONODAJO
Rok Skuk, 2017, diplomsko delo

Opis: Mednarodno davčno pravo je razvejano in kompleksno področje mednarodnega javnega prava, ki temelji na prepleteni mreži bilateralnih mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, interakcijami med nacionalnimi davčnimi sistemi in njihovim vplivom na posameznike, gospodarske subjekte in države, ki kot udeleženci nastopajo v čezmejnih gospodarskih transakcijah. Obdavčevanje gospodarskih subjektov in transakcij v mednarodnem kontekstu predstavlja velik političen in socialni problem, obenem pa sproža številna fascinantna ekonomska, politična in pravna vprašanja, na katera zaradi tehnično kompleksne in politično sporne materije ni mogoče zlahka najti odgovorov. Enega takšnih problemov predstavlja že sama meja med davčnim načrtovanjem, ki je, kot bo predstavljeno v diplomskem delu, popolnoma zakonito delovanje davčnega zavezanca, in agresivnim davčnim načrtovanjem, ki presega meje pravno dopustnega ravnanja. Pri davčnem načrtovanju gre za sistematsko organiziranje davčnih zadev na način, da bo poslovanje davčnega zavezanca teklo na finančno najučinkovitejši način, česar potencialna posledica je lahko erozija davčne osnove zavezanca in prenos dobička v jurisdikcije z nizko ali ničelno davčno stopnjo, pri čemer gre že za agresivno davčno načrtovanje. Davkoplačevalci se z namenom plačila čim nižjega davka poslužujejo raznoraznih mehanizmov in struktur davčnega načrtovanja, ki so mogoče zaradi pravnih vrzeli in neskladji v mednarodnem sistemu obdavčevanja. Problem predstavlja tudi regulacija takšnih ravnanj in krpanje praznin, ki so nastajale vse od leta 1920, ko je bil vzpostavljen takšen mednarodni davčni sistem, kot ga poznamo še danes.
Ključne besede: transparentno obdavčevanje, dvonivojsko obdavčevanje, conduit družba, base družba, hibridno neskladje, preusmeritev dolga, stalna poslovna enota, davčni dogovor, dividende, obresti, davčni odbitek, davčni odtegljaj, tuja odvisna družba
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 1027; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami
Lidija Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Od začetka samostojnosti je Republika Slovenija prevzela veliko mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s SFRJ, nekaj jih je sklenila sama in predpostavlja se, da jih bo sklenila še veliko več. Trenutno ima Slovenija sklenjenih 57 mednarodnih sporazumov, z uporabo katerih odpravlja dvojno obdavčitev, razreši številne davčne probleme, preprečuje možnost davčnih utaj ter omogoča lažjo menjavo na trgu. Kljub temu, da je področje mednarodnega obdavčenja že nekaj časa v veljavi je še veliko nejasnosti in neznanja. Veliko je neenakosti med državami članicami glede posameznih členov konvencij, kar pomeni, da so zavezanci – nerezidenti v državi vira postavljeni v neenak davčni položaj (npr. profesorji, raziskovalci, študentje,..), posledično pa so lahko zaradi neenotnega davčnega sistema tudi finančno oškodovani. Davčna zakonodaja, ki ureja postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami se od vsega začetka ni veliko spremenila. Dvojno obdavčenje ima v današnjem času vedno večji pomen, saj vpliva na prost pretok blaga, kapitala, storitev, delovne sile in prosto ustanavljanje gospodarskih družb. V magistrski nalogi sem se osredotočila predvsem na postopke obdavčitev dividend, obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, kjer pride do obdavčitve, kakor tudi na postopke med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, kjer se s pomočjo Direktiv implementiranih v nacionalno zakonodajo, omogoča odprava morebitne dvojne obdavčitve. Implementirane Direktive so tudi edina skupna točka držav članic pomembnih pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Cilj magistrskega dela je bil tudi prikazati razlike med postopki obdavčitve posameznih vrst dohodkov na Hrvaškem in v Avstriji.
Ključne besede: dvojno obdavčenje, davčni odtegljaj, mednarodne pogodbe, znižanje ali oprostitev, vračilo davka, dividende, obresti, premoženjske pravice, direktive, nerezident, povezane družbe, davčni obračun, globa
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1421; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
POLITIKA DIVIDEND IN VPLIV OBJAV O POVIŠANJU DIVIDEND NA CENE DELNIC
Matjaž Mikluš, 2014, magistrsko delo

Opis: Z izbiro politike dividend se menedžment odloči, koliko dobička se bo zadržalo v podjetju za izpeljavo investicijskih in drugih projektov ter koliko dobička bo namenjenega izplačilu delničarjem – lastnikom podjetja. Delničarji lahko povečajo svoje premoženja s (1) povišanjem cene posamezne delnice, ki jo imajo v lasti, in (2) prejemom dividend (tako denarnih kot nedenarnih). Vidimo torej, da je odločitev o izbiri ustrezne politike dividend zelo pomembna, saj ima direkten vpliv na premoženje delničarjev. Glavni cilj vsakega menedžmenta bi naj bilo prav maksimiziranje premoženja delničarjev. Čeprav obstaja veliko različnih teorij politike dividend, to menedžmentu ne olajšuje dela, saj so te teorije med seboj večinoma kontradiktorne. Osnovne tri teorije, teorija nevtralnosti, teorija negativnega vpliva in teorija pozitivnega vpliva, povsem različno opisujejo vpliv izplačevanja dividend na ceno delnice in s tem vrednost podjetja. Številne raziskave, ki so bile izvedene na področju politike dividend, so pripeljale do prav tako številnih izpeljanih teorij politike dividend, ki pa se bolj ali manj navezujejo na osnovne tri teorije. Ena izmed izpeljanih teorij je tudi teorija signaliziranja dividend, ki temelji predvsem na predpostavki asimetrije informacij med vodstvom podjetja in delničarji. Vodstvo podjetja naj bi imelo boljše informacije o sedanjem ter prihodnjem stanju v podjetju in naj bi preko izbire politike dividend te informacije sporočalo delničarjem. Teorijo signaliziranja dividend so, predvsem v zadnjih desetletjih, preučevali mnogi avtorji, ki so večinoma prišli do zaključka, da ima povišanje dividend pozitiven vpliv na ceno delnice in obratno, da zaradi nižanja dividend cena delnice pade. Raziskave so bile izvedene tako na razvitih trgih kot na trgih v razvoju. V pričujočem delu smo prevzeli metodologijo tujih raziskav in v raziskovalnem delu magistrske naloge na slovenskem borznem trgu preverili obstoj teorije signaliziranja dividend. Raziskovali smo vpliv objav povišanja dividend na cene delnic podjetij, ki kotirajo v slovenskem borznem indeksu SBI TOP. Slovenski borzni trg spada med trge v razvoju in je še posebej specifičen zaradi svoje majhnosti ter nelikvidnosti. Naša raziskava, ki je obsegala obdobje med letoma 2008 in 2012, ni pokazala statistično pomembnih porastov cen delnic zaradi povišanja dividend podjetij, kar je pomenilo, da smo zavrnili raziskovalno hipotezo ter s tem obstoj teorije signaliziranja na slovenskem borznem trgu v opazovanem obdobju.
Ključne besede: dividende, politika dividend, teorija signaliziranja dividend, odziv cene delnice, slovenski borzni trg.
Objavljeno: 07.11.2014; Ogledov: 1320; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

4.
TVEGANJE POSLOVNE BANKE PRI FINANCIRANJU PREVZEMOV S FINANČNIM VZVODOM
Metka Čretnik Zavec, 2012, magistrsko delo

Opis: Razsežnosti svetovne gospodarske krize, ki je sledila finančni krize konec leta 2008, je opaziti v močnem zniževanju gospodarske rasti v vseh panogah in v pretežno v vseh svetovnih gospodarstvih. Učinek zniževanja gospodarske aktivnosti je razviden v zniževanju kreditnega potenciala bank, na omejevanju investicijskih vlaganj ter na povečevanju števila družb v insolvečnih postopkih. Oslabitve slabih terjatev bank v Sloveniji so po stanju 31.12.2011 znašale 1,16 mrd EUR kar je predstavljalo 81,5 % bruto dohodka bank. Tako imenovani slabi krediti bank ali neplačniki (NPL) se povečujejo, s tem pa tudi oslabitve terjatev bank. Slednje ima negativen vpliv tudi na kapital bank, kapitalsko ustreznost in potrebo po novih in novih dokapitalizacijah. Oslabitve terjatev bank so v obdobju od 2009 do 2011 porasle pretežno v sektorju finančnih holdingov, sektorju gradbeništva, prometa z nepremičninami in v sektorju predelovalne dejavnosti. V času konjukture in velike razpoložljivosti finančnih sredstev z nizko ceno denarja, so banke financirale projekte brez lastne udeležbe investitorjev. Tako kot projekti so bili tudi prevzemi financirani pretežno z dolžniškimi viri. Pri financiranju prevzemov v Sloveniji je imela veliko vlogo tudi vladajoča politična opcija. Porast prevzemnih aktivnosti je opazen še posebej v času visoke gospodarske rasti in višjih donosov. Odplačilo kreditnih obveznosti za prevzem je, predvsem pri managerskih prevzemih, temeljilo na denarnem toku ciljne tarče, saj so bili običajno prevzemniki projektne družbe, ustanovljene z minimalnim kapitalom in v lasti managerjev ciljne tarče. Vrednost zavarovanj je bila zaradi nepremičninskega balona in/ali precenjenih vrednostnih papirjev prenizka, da bi v primeru nastanka kritičnega dogodka krila izgube banke. Slednje so ob dodatnem zniževanju vrednosti zavarovanj zahtevale odplačila kreditov ali dodatna zavarovanja, ki jih prevzemniki niso mogli zagotoviti. Ob nižanju gospodarske aktivnosti ter posledično zniževanje prihodkov od prodaje in donosnosti, prevzemniki oziroma ciljna družba ni več zagotavljala odplačilne sposobnosti. Posledica prenizke vrednosti zavarovanj in nezmožnosti odplačevanja kreditnih obveznosti za prevzem so visoko oblikovane oslabitve terjatev bank, ki so financirale prevzem. Omejitve pri ustanavljanju zavarovanj pred izvedbo prevzema določa Zakon o prevzemih z dopolnitvami. Po izvedenem prevzemu so zavarovanja temeljila le na zastavi delnic, ki jih je izdala ciljna tarča in ne tudi na zastavi nepremičnega premoženja prevzete družbe. Zakon o prevzemih z dopolnitvami prevzemnike omejuje pri izvajanju prevzemnih aktivnosti ko določa najnižji prevzemni prag pri katerem morajo prevzemniki objaviti prevzemno ponudbo. Kršenje določil prevzemne zakonodaje je odvzem glasovalnih pravic, s čimer zakonodajalec posega v upravljalske aktivnosti v prevzeti družbi ter posledično na oblikovanje dividendne politike. Pogoje za statusne spremembe akterjev prevzemnih aktivnosti določa Zakon o gospodarskih družbah z dopolnitvami. Prevzemne aktivnosti se odvijajo v vseh gospodarskih okoljih in tudi ob zniževanju gospodarske aktivnosti. Odločitev poslovne banke o financiranju prevzema bi morala bila odvisna od poslovnega programa ciljne tarče, uspešnosti panoge v kateri deluje, od prodajnih trgov ter predvsem od dovolj visoke lastne udeležbe prevzemnika pri financiranju prevzemnih aktivnosti, ob zagotovitvi ustreznih zavarovanj za kreditne obveznosti. Manjše tveganje neuspešnega prevzema pa nosijo prevzemniki, katerih cilj je prevzem ciljne tarče s proizvodnim programom visoke dodane vrednosti in z diverzificiranim obsegom naročnikov. Znanstveno delo je sestavljeno iz dveh sklopov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo proučili vrste prevzemov, zgodovino prevzemov in značilnosti prevzemnih aktivnosti v Sloveniji in način financiranja prevzemov s predstavljenim modelom prevzema. Teoretični del, ki se nanaša na proučevanje prevzemnih aktivnosti je dopolnjen s prakti
Ključne besede: prevzem, prevzemna ponudba, prevzemni prag, prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ciljna/prevzemna tarča, finančni vzvod, kreditno tveganje, Basel II, zavarovanja, kritični dogodek, neplačnik, oslabitve, izgube iz kreditnega tveganja, zmanjševanje kreditnega tveganja, odplačilna sposobnost, dividende, čisti denarni tok, EBITDA, dolgoročna zadolženost, finančna zadolženost, kazalniki zadolženosti, posamične oslabitve.
Objavljeno: 07.06.2013; Ogledov: 1747; Prenosov: 2

5.
POMEN MEDNARODNE OBDAVČITVE PRI POSAMZNIH VRSTAH DOHODKOV
Dijana Lipovčić, 2013, diplomsko delo

Opis: Med dohodke iz kapitala spadajo obresti, dividende in dobiček iz kapitala. Države svoje rezidente obdavčujejo po načelu svetovnega dohodka, nerezidente pa glede na vir dohodka. Problem pri mednarodni obdavčitvi je možnost dvojnega obdavčevanja, saj je lahko davčni zavezanec obdavčen v tujini, kjer je dohodek dosegel, in tudi v državi rezidentstva. Države zato sklepajo sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja. V diplomskem seminarju smo primerjali obdavčitev dohodkov iz kapitala v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški. Davčni sistemi vseh treh držav so precej različni. Tako obresti iz varčevalnih vlog na Hrvaškem sploh niso obdavčene. Obresti v Sloveniji in dividende na Hrvaškem so predmet obdavčenja šele nad določenimi zneski. Najvišjo obdavčitev obresti ima Avstrija, ki je zaradi davčne tajnosti morala sprejeti postopno zviševanje stopenj obresti. Sistem obdavčitve dohodkov iz kapitala v posamezni državi je pomemben pri odločitvah posameznikov, kje bodo svoje prihranke vlagali. Davki, ki jih morajo plačati na dosežen dohodek doma in v tujini za njih predstavlja dodatno finančno breme, zato vsak izbira načine in možnosti, da bi vlagal v davčno ugodnejše države.
Ključne besede: mednarodna obdavčitev, dohodek iz kapitala, obresti, dividende, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 1785; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (589,54 KB)

6.
POLITIKA DIVIDEND V SLOVENSKIH PODJETJIH PRED IN MED GOSPODARSKO KRIZO
Martina Korez, 2012, diplomsko delo

Opis: V času kapitalizma je bistvenega pomena, kako je delniška družba oblikovana, kakšno boniteto ima na trgu ter kako zaupanje imajo vlagatelji v njeno poslovanje. Med glavne politike, o katerih mora delniška družba odločati, sodi tudi politika dividend. Oblikovanje optimalne oziroma pravilne politike dividend ima za podjetje veliko prioriteto, saj je od nje posredno odvisna višina delnice, ki kotira na borzi vrednostnih papirjev, tržna vrednost podjetja ter ugled podjetja, kot ga vidijo vlagatelji. Proučevana slovenska podjetja, vpisana v sodni register kot delniške družbe, vodijo politiko stabilnih dividend ali politiko stabilne rasti dividend. Želja po čim večjem dobičku in čim višji ceni delnice ter posledično želja po zadovoljnih vlagateljih vodi podjetja do izplačevanja tudi do polovice bilančnega dobička poslovnega leta. S primerjavo podjetij smo ugotovili, da podjetja vodijo podobne politike dividend in da je finančna in gospodarska kriza pri nekaterih podjetjih vplivala na samo politiko dividend in tudi na izplačilo dividende na delnico.
Ključne besede: politika dividend, delnice, izplačilo dividende, politika stabilnih dividend, politika stabilne rasti dividend, slovenska podjetja, primerjava
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1169; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (901,45 KB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici