| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena scenarijev razvoja dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah s simulacijskim modelom sistemske dinamike : doktorska disertacija
Maja Žibert, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je bila izvedena analiza pomembnosti diverzifikacije nekmetijskih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji – dinamike prehodov potencialnih kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije, in sicer s pomočjo razvitega matematičnega simulacijskega modela. Izvedeni sta bili validacija in verifikacija modela. Opredeljene so bile ključne spremenljivke modela, tj. diverzificirane kmetije, izbris iz registra in prehodi. Ob spremembi vrednosti nabora ključnih parametrov je bilo izvedenih več simulacijskih tekov in obravnavanih več različnih scenarijev razvoja. Rezultati simulacije potrjujejo, da lahko s pomočjo modela sistemske dinamike ocenimo vplive ključnih spremenljivk na proces prehoda kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije. Z modelom je bila ugotovljena pomembnost vloge subvencij in promocije. Opredeljena sta bila vpliv pojava bolezni covid-19 na celotni sistem obravnavane kmetijske problematike, ki pomembno vpliva na proces prehoda kmetijskih gospodarstev, in odziv sistema na omenjeno bolezen.
Ključne besede: sistemska dinamika, modeliranje, diverzifikacija, turizem na kmetijah, kmetijska politika, simulacija scenarijev
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
Model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja
Alenka Naglič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Sodobni čas zaznamujejo nenehne spremembe, ki se odražajo tako na družbenem kot ekonomskem področju. Še posebej dinamične so na področju mednarodnega poslovanja. Hitro spreminjanje tržnega in institucionalnega okolja, tehnološki napredek ter razgibana struktura trgov silijo podjetja, ki želijo preživeti in ustvarjati pogoje za rast, k dinamični čeznacionalni širitvi poslovanja. Stagniranje gospodarske rasti v evroobmočju in EU poraja številna vprašanja o možnostih izbire strategij rasti slovenskih podjetij ter nadomestitve zmanjšanega povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah v evroobmočju in EU. Temeljni cilj doktorske disertacije je usmerjen v ugotavljanje, kako se na dinamične procese globalizacije, pospešene internacionalizacije in liberalizacije poslovanja odzivajo slovenska podjetja, ki so umeščena v domači institucionalni okvir (post)tranzicije gospodarskega sistema in institucij. Doktorsko disertacijo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se, po uvodni opredelitvi raziskovalnega področja oziroma problema, ki je usmerjen v pretirano izvozno odvisnost slovenskih podjetij od le nekaj držav, najpomembnejših izvoznih partneric ter relativno slabe razpršenosti izvoznih aktivnosti na strateške, hitro razvijajoče se trge držav skupine BRIK, kot tudi druge trge hitro razvijajočega se posameznega nacionalnega gospodarstva oziroma regij, v drugem poglavju disertacije osredinjamo na navedbo ključnih značilnosti fenomena globalizacije in internacionalizacije, razčlenjujemo regionalizacijo svetovnega gospodarstva, pojasnimo teoriji oziroma modela internacionalizacije, in sicer model iz nabora klasičnih stopenjskih modelov internacionalizacije – t. i. uppsalski model ter novodobni model globalno rojenih podjetij. Tretje poglavje je namenjeno pregledu literature s področja izdelčne in tržne diverzifikacije. Slednja je tudi osrednja tema doktorskega dela. Po pregledu temeljnih strategij rasti podjetja in opredelitvi pojma diverzifikacije se usmerimo v preučevanje znanstvenih dognanj o motivih za tržno diverzifikacijo poslovanja ter tveganja, ki ga omenjena strategija predstavlja podjetjem. Razdelek vključuje razčlenjevanje odnosa med tržno diverzifikacijo in uspešnostjo podjetja ter ugotavljanje strateških prednosti podjetij, ki izhajajo iz izdelčne in tržne diverzifikacije tudi v povezavi s povezljivostjo tehnologij, ki omogočajo hiter pretok podatkov in informacij ter s tem lažje premagovanje časovnih in krajevnih vrzeli. V četrtem poglavju na podlagi teoretičnih izhodišč strnemo posamezne vsebine ter sintetiziramo teoretični model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja. Podjetja, ki želijo dosegati optimalne poslovne rezultate, so bila od nekdaj postavljena pred številne pomembne strateške izzive in sprejemanje odločitev, ki so v sodobnem času pospešene globalizacije trgov, naraščajoče prisotnosti in krepitve moči gospodarstva v razvoju, hitrega razvoja digitalizacije in drugih tehnoloških novosti še pridobile na zahtevnosti in pomenu. Čeprav so nacionalne meje še vedno ovira pri mednarodnem poslovanju, globalizacija trgov podjetja vse bolj spodbuja k širitvi poslovnih aktivnosti na tuje trge. V empiričnem delu doktorske disertacije, ki je razdeljen na kvalitativni in kvantitativni del raziskave, preverjamo osem hipotez. Na podlagi kvalitativnega dela empirične raziskave ugotavljamo, da se narava tržnih priložnosti od trga do trga bistveno razlikuje, kar od podjetij zahteva veliko mero prilagodljivosti in iznajdljivosti pri poslovanju. Učinkovit poslovni model mora biti oblikovan tako, da podjetju v vse bolj policentrično naravnanem svetu zagotavlja mednarodno in hkrati lokalno prepoznavnost ter poslovno uspešnost. Rezultati študije primerov potrjujejo, da se slovenska podjetja soočajo s težavami pri sledenju spremembam v globalnem okolju, kar se odraža tudi v težavah pri prilagajanju njihovih poslovnih modelov delovanja in absorpcijske sposobnost
Ključne besede: gospodarska tranzicija, tržna rast podjetja, tržna diverzifikacija, netradicionalni tuji trgi, hitro razvijajoče se države, industrija 4.0, izvozna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 513; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

3.
Primerjava algoritmov ABC in FA : diplomsko delo
Aleksander Milovanović, 2020, diplomsko delo

Opis: V literaturi je prikazano, kako lahko tehnologija LTMA (Long Term Memory Assistance) pripomore k izboljšanju delovanja algoritma ABC. Vendar se tukaj zastavlja vprašanje, ali bi lahko z različnimi postopki diverzifikacije populacije ustvarili manjše število duplikatov in s tem odpravili potrebo po LTMA. Enako želimo preveriti tudi za FA.
Ključne besede: ABC, FA, evolucijski algoritmi, LTMA, diverzifikacija populacije
Objavljeno v DKUM: 02.11.2020; Ogledov: 228; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Izdelčna in tržna diverzifikacija kot strategija pospešene mednarodne poslovne rasti podjetja plastika skaza
Matic Pilko, 2017, magistrsko delo

Opis: Mednarodna konkurenca, procesi globalizacije in internacionalizacije podjetij pomenijo za podjetja, ki poslujejo na mednarodnih trgih, velik izziv in hkrati ustvarjajo nove priložnosti. Če želijo podjetja dosegati dinamično rast iz prihodkov poslovanja, se v določenem trenutku morajo soočiti z internacionalizacijo na mednarodne trge ter hkrati svojo strategijo prilagajati spremembam v konkurenčnem okolju. V magistrskem delu analiziramo strategijo mednarodne tržne in produktne diverzifikacije podjetja Plastika Skaza. Cilj dela je ugotoviti in analizirati, kakšen vpliv imata izdelčna in tržna diverzifikacija na poslovanje podjetja. Na osnovi podatkov, pridobljenih od podjetja Plastika Skaza, smo ugotovili, da izdelčna in tržna diverzifikacija podjetju zagotavljata nadpovprečno rast celotnih prihodkov in celotnega dobička.
Ključne besede: globalizacija, internacionalizacija, izdelčna in tržna diverzifikacija, rast prodaje, Plastika Skaza.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2017; Ogledov: 1053; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Analiza rasti na primeru podjetja v dejavnosti trgovine
Alja Kupčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt obsega analizo rasti podjetja na primeru slovenskega podjetja Tehnoles d.o.o. Gre za podjetje, ki se ukvarja z suhomontažno gradnjo ter prodajo barv ter gradbenega materiala. Svoje proizvodne in storitve ponujajo tako domačim kot tudi tujim uporabnikom. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo opredelili pojem kaj je rast podjetja, zakaj naj bi podjetje rastlo, kakšni so vzroki za rast podjetja. Osredotočili smo se tudi podbrobneje na oblike rasti podjetja in značilnosti teh oblik rasti. V aplikativnem delu diplomskega projekta sem izvedla analizo rasti podjetja od leta 2014- 2016 za 5 kazalnikov: sredstva, število zaposlenih za 3 leta, dodana vrednost na zaposlenega, čisti poslovni izzid za 3 leta ter čiste prihodke od prodaje. Na podlagi teh kazalnikov sem ugotovila, da je podjetje rastlo po številu zaposlenih, kar je vidno tudi po indeksu povprečne rasti podjetja, ki je najvišji od vseh. Pri ostalih kazalnikih pa se je pokazalo sorazmerno nihanje.
Ključne besede: rast, razvoj, diverzifikacija, podjetje, konkurenca.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 714; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (880,30 KB)

6.
Oblikovanje strategije rasti podjetja v gradbeni dejavnosti
Monika Maroša, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt obravnava oblikovanje strategije rasti podjetja Inotherm, d. o. o., ki deluje v gradbeni dejavnosti. Najprej smo v teoretičnem delu naloge opredelili pojem rasti podjetja po različnih avtorjih, predstavili faze rasti podjetja ter različne načine oziroma strategije za rast podjetja. Ker pri rasti lahko naletimo tudi na ovire, smo v nadaljevanju napisali še nekaj o tem, kar lahko rast podjetja ovira. V aplikativnem delu diplomskega projekta smo predstavili izbrano podjetje Inotherm, d. o. o., ki ima sedež v Dolenji vasi v občini Ribnica. Podjetje je v preteklosti poslovalo na področju proizvodnje stekel, sedaj pa so specializirani za proizvodnjo aluminijastih vhodnih vrat. Podjetje smo izbrali zato, ker smo predvideli, da je uspešno ubralo eno izmed temeljnih strategij rasti, in sicer diverzifikacijo poslovanja. Podjetje se je namreč s področja izdelave visokokakovostnih dekorativnih stekel preusmerilo v področje izdelave aluminijastih vhodnih vrat. Prav tako v nalogi podrobneje proučimo gradbeno dejavnost, saj podjetje Inotherm, d. o. o., posluje v omenjeni panogi, in sicer v panogi stavbnega mizarstva in tesarstva. Zaradi tega smo predstavili gradbeništvo v Sloveniji, njegove značilnosti, predstavili tri največje gradbince po kazalniku letnih prihodkov iz prodaje ter razvoj in izzive panoge v prihodnosti. Na podlagi pridobljenih podatkov iz podatkovnih baz EBONITETE in GVIN smo izdelali konkurenčno in tržno analizo podjetja. Konkurenčno analizo smo izdelali na osnovi triletnega opazovanega obdobja (2013–2015), kjer smo podjetje Inotherm, d. o. o., po petih različnih kazalnikih primerjali s konkurenčnimi podjetji Inles, d. d., Jelovica, d. d., in Lip Bled, d. o. o. Konkurente smo izbrali na osnovi dejavnosti, to je proizvodnje vhodnih vrat. Ugotovili smo, da je podjetje Inotherm, d. o. o., ustrezno oblikovalo strategijo rasti, zaradi katere še danes uspešno posluje in raste. To dokazujejo kazalniki, po katerih smo konkurenčna podjetja medsebojno primerjali. Najbolj je to razvidno iz zbranih podatkov podjetja od leta 1997 do leta 2007, med katerima je podjetje ubralo strategijo diverzifikacije. Podjetje Inotherm, d. o. o. pri tem večino svojih prihodkov ustvari na tujih trgih. To potrjuje tudi izdelana tržna analiza, pri kateri smo ugotovili, da je imelo podjetje v letu 2014 po petih različnih kazalnikih velik tržni delež glede na število vseh registriranih podjetij v občini Ribnica, v jugovzhodnemu delu Slovenije in v panogi stavbnega mizarstva in tesarstva.
Ključne besede: rast podjetja, strategije rasti, diverzifikacija poslovanja, gradbeništvo
Objavljeno v DKUM: 25.10.2017; Ogledov: 1307; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
VPLIV STRATEGIJE DIVERZIFIKACIJE POSLOVNIH DEJAVNOSTI NA FINANČNO USPEŠNOST POSLOVANJA POVEZANIH PODJETIJ V SLOVENIJI V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Zvezdana Koščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Zgrajena je iz 4 poglavij. Prvo poglavje je uvodno, v tem smo opredelili področje, opisali problem, namen, cilje raziskave, hipoteze, metode raziskovanja ter tudi predpostavke in omejitve. V teoretičnih izhodiščih smo nato povzeli pregled objavljene strokovne literature s področja raziskave. Tretji, to je najpomembnejši del predstavlja raziskava. V tem delu smo predstavili še ugotovitve raziskave. V zadnjem delu smo dodali sklepne ugotovitve in opozorili na možnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. V raziskovalnem delu smo preverjali dve hipotezi. Zanimalo nas je, ali so v času gospodarske krize v Sloveniji (v letih od 2008 do 2014) finančno uspešneje poslovala podjetja, ki so bila osredotočena na opravljanje ene same dejavnosti (enovita podjetja) ali podjetja, ki so svoje dejavnosti bolj diverzificirala (dominantna in povezana podjetja) ter ali so bila v istem časovnem obdobju povprečno bolj zadolžena podjetja z bolj diverzificiranimi poslovnimi dejavnosti (povezana in dominantna podjetja) od podjetij z manj diverzificiranimi poslovnimi dejavnostmi (enovita podjetja). Stopnjo diverzifikacije smo določili na osnovi Rumeltove opredelitve glede na % prihodkov, ki jih podjetja ustvarijo z eno samo dejavnostjo. Razdelili smo jih na enovita podjetja, v kolikor so več kot 95 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo, na dominantna, v kolikor so več kot 70 % in manj kot 95 % svojih prihodkov ustvarila z eno samo dejavnostjo, ter na povezana podjetja, v kolikor so manj kot 70 % svojih prihodkov v letu 2008 ustvarila z eno samo dejavnostjo. Hipotezi smo preverjali na vzorcu 50 izbranih slovenskih povezanih podjetij izmed 4.967 vseh, kolikor jih je bilo v Sloveniji registriranih v letu 2008. V vzorcu je bilo 12 dominantnih, 23 enovitih in 15 povezanih podjetij glede na Rumeltovo opredelitev stopnje diverzifikacije poslovnih dejavnosti. Finančno uspešnost smo merili s petimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer ROE, ROA, EBITDA marža, obrat sredstev ter čista dobičkovnost poslovnih prihodkov. Zadolženost pa smo merili s štirimi izbranimi finančnimi kazalniki in sicer neto dolg/EBITDA, plačilna sposobnost, delež dolga v virih sredstev in zadolženost. V raziskovalnem delu smo hipoteze potrjevali na osnovi finančne analize izbranih kazalnikov in na osnovi analize variance oz. z ANOVA statističnim testom.
Ključne besede: diverzifikacija poslovnih dejavnosti, finančna uspešnost poslovanja, zadolženost podjetij, finančni kazalniki, analiza variance (ANOVA)
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 1002; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
VPLIV VALUTNE DIVERZIFIKACIJE DENARNIH TOKOV NA IZPOSTAVLJENOST VALUTNEMU TVEGANJU
Maja Globočnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Za podjetja, ki poslujejo na mednarodnih trgih, in sicer v različnih valutnih območjih, je značilno, da imajo denarne tokove nominirane v različnih tujih valutah. Zaradi tega na splošno velja, da višina izpostavljenosti valutnemu tveganju narašča premo sorazmerno z naraščajočo vpletenostjo podjetja v mednarodni gospodarski prostor. Pri tem je treba upoštevati, da valutna diverzifikacija denarnih tokov lahko omeji moč posameznih vplivov, ki jih imajo spremembe v deviznih tečajih na skupno vrednost pričakovanih denarnih tokov. Valutna diverzifikacija denarnih tokov po navadi izhaja iz geografske diverzifikacije mednarodnega poslovanja podjetja, njen vpliv pa v glavnem temelji na možnosti izkoriščanja nizkih pozitivnih korelacij med valutami. Večja geografska razpršenost poslovanja po navadi pomeni tudi večjo diverzifikacijo valut, v katerih so nominirani denarni tokovi, kar za podjetja pomeni tudi več možnosti za medsebojno izravnavo ugodnih in neugodnih izpostavljenosti valutnemu tveganju, kar posledično vpliva tudi na zmanjšano skupno raven izpostavljenosti tovrstnemu tveganju. Različni avtorji na področju obvladovanja valutnega tveganja, na primer Brealey in Kaplanis (1995), Logue (1995), Godfrey in Yee (1996), Shapiro in Sarin (2009) ter Madura in Fox (2011), se strinjajo, da podjetja, ki poslujejo na mednarodnih trgih, pri obvladovanju valutnega tveganja razpolagajo z določenimi prednostmi, ki jih ponujajo naravne oblike zavarovanj in ki so povezane tudi z valutno diverzifikacijo denarnih tokov. Korelacije med valutami so po navadi odvisne od povezave med dejavniki, ki vplivajo na spremembe v deviznih tečajih, ali pa nastanejo kot posledica prisotnosti tretje valute, ki vpliva na vrednost preostalih valut. Za države iz iste geografske regije so ponavadi značilne močne gospodarske povezave, ki temeljijo na geografski bližini ali podobnih gospodarskih in političnih dejavnikih. Zaradi tega naj bi imela podjetja, ki poslujejo v različnih geografskih regijah, in to v različnih valutnih območjih, več možnosti za izkoriščanje prednosti, ki so povezane z naravno obliko izravnave ugodnih in neugodnih izpostavljenosti valutnemu tveganju. S to trditvijo se na primer strinja tudi Pantzalis (Pantzalis et al. 2001), ki je v svoji raziskavi ugotovil, da so podjetja z bolj razvejano mrežo mednarodnega poslovanja uspešnejša v učinkovitem obvladovanju izpostavljenosti valutnemu tveganju. Navedeno so potrdili tudi izsledki empiričnega raziskovanja, v katerem je Makar (Makar et al. 1999) ugotovil, da pogostost uporabe valutnih izvedenih finančnih instrumentov narašča premo sorazmerno s stopnjo geografske koncentracije trgov, na katerih je prisotno podjetje. V nalogi preučujemo vpliv, ki ga imajo različne stopnje korelacij med valutami na višino izpostavljenosti valutnemu tveganju ter raziskujemo možnosti, ki jih korelacije omogočajo pri uporabi določenih finančnih tehnik in operativnih strategij zavarovanja pred valutnim tveganjem. Namen raziskave je ugotoviti, kako pomemben je dejansko vpliv, ki ga ima valutna diverzifikacija denarnih tokov na višino skupne izpostavljenosti valutnemu tveganju. Pri tem preverjamo, ali imajo podjetja z razpršeno mrežo mednarodnega poslovanja več možnosti izkoriščanja prednosti, ki izhajajo iz valutne diverzifikacije denarnih tokov, kot podjetja, katerih poslovanje je večinoma osredinjeno na trge znotraj svoje geografske regije. Analiza vpliva je opravljena z vidika podjetij, ki kot svojo funkcijsko valuto uporabljajo evro, in temelji na podlagi podatkov o gibanju vrednosti 48 valut iz sedmih različnih geografskih regij v dveh zaporednih časovnih obdobjih. V raziskavi ugotavljamo obstoj korelacij dolgega dosega, ki jih raziskujemo z analizo navzkrižnih korelacij z odstranjenim trendom. Ta metoda predstavlja prilagojeno obliko standardne kovariančne analize, ki jo v splošnem uporabljamo za kvantifikacijo navzkrižnih korelacij med dvema sočasno zabeleženima nestacionarnima časovnima vrstama podatkov.
Ključne besede: valutna diverzifikacija denarnih tokov, valutno tveganje, merjenje izpostavljenosti valutnemu tveganju, obvladovanje valutnega tveganja, korelacije med valutami, analiza navzkrižnih korelacij z odstranjenim trendom, korelacije dolgega dosega
Objavljeno v DKUM: 25.01.2016; Ogledov: 1240; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (20,25 MB)

9.
DIVERZIFICIRANA RAST NA PRIMERU PODJETJA SI. MOBIL D.D.
Simon Padar, 2015, diplomsko delo

Opis: Podjetja se v želji po rasti dandanes poslužujejo mnogih različnih strategi. Za katero izmed strategij se podjetje odloči, je v veliki meri odvisno od dejavnosti podjetja, stanja trga in obstoječih sposobnosti ter znanj v podjetju samem. V diplomskem projektu smo tako obravnavali teoretična izhodišča rasti podjetij, kot tudi teoretična izhodišča določenih strategij rasti, izmed katerih smo se osredotočili predvsem na strategijo diverzificirane rasti. Diverzifikacija posla za podjetje predstavlja širitev svoje tržne ponudbe s storitvami ali proizvodi, ki niso nujno povezani z obstoječimi storitvami ali proizvodi podjetja. Pogosto se od obstoječih storitev ali proizvodov popolnoma razlikujejo. Opredelili smo različne oblike, kot tudi tveganja diverzifikacije, ter preučili razloge podjetij za diverzifikacijo posla. Med temi najpogosteje najdemo nasičenost trga osnovne dejavnosti podjetja, nezmožnost nadaljnje generične rasti, kot tudi dejstvo, da diverzifikacija posla načeloma omogoča višjo stopnjo rasti kot generična rast. Diverzifikacijo posla izvaja tudi podjetje Si.Mobil d.d.. V diplomskem delu smo natančneje preučili razvoj in pristop podjetja k izvajanju diverzifikacije posla, ter z analizo finančnih podatkov podjetja iz poslovanja ocenili uspešnost dosedanjega izvajanja strategije diverzificirane rasti.
Ključne besede: Strategije rasti, diverzifikacija, rast podjetja, Si.Mobil d.d.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 952; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (836,65 KB)

10.
Analiza možnosti za rast na primeru poslovnega izkoriščanja naravne znamenitosti
Maja Kumin, 2015, diplomsko delo

Opis: Prehiter razvoj in prevelika konkurenca sta zagotovo dva izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivata na sam obstoj podjetja. V današnjem svetu, polnem nenehnih sprememb, so zato uspešna tista podjetja, ki spremembam uspejo slediti. Prvi cilj vsakega podjetja je rast podjetja in maksimiranje dobička. Podjetja rastejo s pomočjo različnih strategij in na različne načine. V delu diplomskega projekta obravnavamo predvsem osnovni strategiji rasti podjetja: generično rast in diverzifikacijo. Samo teorijo predstavljamo skozi nalogo na primeru podjetja Postojnska jama, d. d., najuspešnejšega podjetja v panogi gostinstvo in turizem. Za omenjeno podjetje smo naredili konkurenčno in tržno analizo. Le-to smo naredili s pomočjo izbranih kazalnikov. Podjetje smo primerjali s tremi konkurenti (Relax Turizem, d. d., Turistična agencija Sonček, d. o. o., in Eventim Si, d. o. o.). Postojnska jama je ena največjih naravnih znamenitosti v Evropi. In ker gre za znamenitost, ki se trži, se nam je porajalo vprašanje poslovnega izkoriščanja, katere načine uporabljajo zaposleni v podjetju Postojnska jama, d. d., da dosegajo tako uspešne poslovne rezultate. Skozi delo predstavljamo, kako se v podjetju lotevajo samih marketinških aktivnosti in tudi kakšni so njihovi načrti za prihodnost. V sklepu smo poudarili ugotovitve same naloge ter potrdili, da je najboljša izbira nadaljnje rasti podjetja generična strategija rasti ob podpori diverzifikacije.
Ključne besede: rast podjetja, generična rast, diverzifikacija, naravne znamenitosti, Postojnska jama
Objavljeno v DKUM: 21.10.2015; Ogledov: 1036; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici