1. Poslovni in davčni učinki pri spremembah mednarodnih poslovnih modelovMaruša Fras Vengušt, 2016, magistrsko delo Opis: Ne glede na panogo, v kateri delujejo mednarodna podjetja, se slednja v vsakodnevnem poslovanju srečujejo z vedno večjim pritiskom konkurence. Mednarodne skupine podjetij so zaradi tega primorane opraviti analizo svojega poslovanja, učinkovitosti svojih poslovnih procesov in modelov ter slednje prilagoditi spreminjajočim se pogojem poslovanja na globalnem trgu. Brez stalnih posodobitev svojega poslovanja, mednarodna podjetja hitro postanejo nekonkurenčna in zapadejo v položaj, v katerem generirajo izgube.
Preoblikovanje podjetij postaja vse bolj razširjeno, saj podjetja poskušajo izboljšati svoje rezultate s prenosom lokacije opravljanja poslovne dejavnosti v države s cenejšo distribucijsko mrežo, nižjimi stroški proizvodnje ter ugodnejšimi davčnimi režimi. Zaradi morebitnega vpliva na lokalne davčne osnove, so transakcije preoblikovanja poslovnih modelov postale predmet povečanega nadzora s strani OECD in davčnih organov. Čeprav davčni razlogi načeloma niso glavni razlogi za poslovna preoblikovanja, pa spremembe v poslovni strukturi pogosto zahtevajo ustrezne spremembe tudi v davčni in pravni strukturi. Še posebej, ko se dobičkonosne dejavnosti prenesejo iz ene jurisdikcije v drugo, to lahko bistveno spremeni strukturo plačnikov davka v skupini mednarodnih podjetij.
Namen magistrske naloge je zagotoviti, z davčnega vidika ter vidika transfernih cen, sistematično in strukturirano analizo splošnih značilnosti poslovnih modelov (proizvajalca in distributerja), ki jih uporabljajo mednarodna podjetja v procesu poslovnega preoblikovanja, s katerimi se poveča njihova učinkovitost in trajnostna konkurenčna prednost.
Ključne besede: poslovno preoblikovanje, transferne cene, poslovni model, neodvisno tržno načelo, proizvajalec, distributer, komisionar, stalna poslovna enota, neopredmetena sredstva
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1389; Prenosov: 133
 Celotno besedilo (2,05 MB) |
2. Pravni položaj zastopnika za Slovenijo s sedežem v AvstrijiMatej Bezgovšek, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo preverjali položaj slovenskega zastopnika in distributerja v primerjavi s tujimi grosisti na slovenskem ekološkem tržišču. Zanimalo nas je, kako evropska zakonodaja, ki ureja prost pretok blaga brez notranjih meja in varstvo konkurence, vpliva na izhodišča konkurenčnosti, kakšen vpliv ima pri tem slovenska nacionalna zakonodaja ter vidik vpliva proizvajalcev na konkurenčen proces. Za naš predmet raziskave smo preučili konkurenčno pravo. Raziskovali smo pogodbeno pravo, ki ureja razmerje med proizvajalcem ter slovenskim zastopnikom in distributerjem. Zanimalo nas je slovensko širše zunanje poslovno okolje v smislu pravnega in ekonomskega v primerjavi z avstrijskim in nemškim kot tudi pomen sedeža podjetja na izhodišča konkurenčnosti. Pri raziskavi izhodišč konkurenčnosti med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo smo si pomagali z raziskavo Svetovnega gospodarskega foruma (v nadaljevanju WEF). Na podlagi globalnega indeksa konkurenčnosti je razvidno, da je Slovenija izmed vseh treh držav najmanj konkurenčna, še posebej pa je nekonkurenčna z vidika finančnega trga in dostopnosti do kreditov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo pregledali relevantno literaturo s področja raziskave, katere izsledke smo nato uporabili za primerjavo teorije s prakso. V empiričnem delu magistrske raziskave smo s kvalitativno analizo oblikovali paradigmatski model, s katerim smo s pomočjo raziskovalnih vprašanj določili soodvisne spremenljivke. Nato smo s kvalitativno metodo študije primerov raziskali zastopnika in distributerja ter z metodo opazovanja zbrali kvalitativne podatke. Z metodo utemeljitvene analize smo analizirali in interpretirali kvalitativne podatke ter oblikovali sklepe, ki so nam služili za preverjanje hipotez. Ugotovili smo, da se proizvajalci pri internacionalizaciji odločijo za zastopnika in distributerja zaradi manjših stroškov, nepoznavanja tržišča ter manjšega rizika. Po drugi strani pa ne naredijo nič, da bi zaščitili zastopnika in njegove finančne vložke v razvoj trga za njihove blagovne znamke, pač pa z izgovarjanjem na konkurenčno pravo dopuščajo škodljive poslovne prakse ter nelojalno konkurenco, na podlagi katere imajo tuji grosisti prevladujoč položaj. Ugotovili smo, da slovenska nacionalna zakonodaja dela razlike v smislu konkurenčnih izhodišč, saj tujim grosistom pri veleprodaji ni potrebno deklarirati proizvodov in imajo zato posledično nižje cene, ker nimajo vložka v komunikacijski splet in ne opravljajo svetovalne funkcije. Prav tako pogodbeno pravo ne ureja razmerja med proizvajalcem ter zastopnikom in distributerjem, ki bi zaščitilo slednjega kot šibkejšo stranko v smislu zaščite njegovih finančnih vložkov v marketinški splet. Evropsko konkurenčno pravo z dopuščanjem pasivne prodaje, ob tem, da proizvajalci ne ščitijo finančnih vložkov zastopnika in ustvarjajo nelojalno konkurenco ter s tem različna izhodišča konkurenčnosti, vzpostavlja na ta način nekonkurenčno okolje, kar je v nasprotju s cilji Evropske komisije pri prostem pretoku blaga. Rezultati raziskave služijo k oblikovanju izenačenja izhodišč konkurenčnosti med slovenskimi zastopniki in distributerji ter tujimi grosisti. Na koncu magistrskega dela so predlogi, s pomočjo katerih lahko zaščitimo konkurenčni proces na slovenskem ekološkem tržišču, kar je tudi cilj Evropske komisije pri prostem pretoku blaga.
Ključne besede: Evropsko pravo, konkurenčno pravo, pogodbeno pravo, zastopnik, distributer, konkurenčnost.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2016; Ogledov: 1405; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJA OB PRENEHANJU DISTRIBUCIJSKE POGODBEDenis Holc, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so najprej predstavljene temeljne komercialne značilnosti distribucijske pogodbe, ki odražajo odnos med dobaviteljem in distributerjem. Distribucijska pogodba pri nas ni zakonsko urejena kot samostojen pogodbeni tip. Gre namreč za mešano pogodbo, kjer se mešajo elementi prodajne in agencijske pogodbe. Predstavljeno je, kdaj se v distribucijski pogodbi lahko uporabijo zakonska pravila prodajne oziroma agencijske pogodbe. V nadaljevanju se naloga posveti prenehanju distribucijske pogodbe, kjer so pojasnjeni reden, izreden ter drugi načini prenehanja pogodbe. V zadnjem poglavju pa so predstavljene posamezne pravice in obveznosti distributerja ob prenehanju distribucijske pogodbe. Skozi celotno delo je opravljena primerjava z Direktivo 86/653, ki sicer ureja agencijsko pogodbo, ter z avtonomnima pravnima viroma, ki podrobno urejata institute prenehanja distribucijske pogodbe ter nekatere pravice in obveznosti distributerja ob prenehanju pogodbe, to sta Vzorčna pogodba za pripravo pogodb v mednarodni distribuciji blaga in Načela evropskega prava (PEL CAFDC).
Ključne besede: distribucijska pogodba, agencijska pogodba, distributer, prenehanje distribucijske pogodbe, odpravnina, odškodnina, varovanje poslovne skrivnosti, konkurenčna prepoved, zaloge in rezervni deli, blagovna znamka, servis in garancija
Objavljeno v DKUM: 15.04.2016; Ogledov: 3494; Prenosov: 756
Celotno besedilo (385,71 KB) |
4. PRENOVA DELOVNIH PROCESOV V ODDELKU ZA UPORABNIKE ZARADI REORGANIZACIJE V ELEKTRO LJUBLJANA D.D.Vesna Petek, 2013, diplomsko delo Opis: Elektro Ljubljana d.d., o katerem pišemo v diplomski nalogi, že več kot 115 let deluje na področju elektrifikacije. Časi globalizacije so v elektro gospodarstvu povzročili veliko sprememb.
V prvem poglavju bomo predstavili podjetje in opisali problem, ki ga rešujemo v diplomski nalogi.
V drugem poglavju podajamo teoretične osnove poslovnih sistemov, njihove organiziranosti in proces. Predstavljamo tudi spreminjanje organizacije in pristope k prenovi poslovnih procesov.
Tretje poglavje začenjamo z razlago obstoječega stanja delovnega procesa. Zaradi lažjega razumevanja smo najprej opisali celoten postopek pri priključitvi objekta na elektroenergetsko omrežje. V nadaljevanju pa smo natančno predstavili delovni proces od postopka pregleda priključka in merilnega mesta do priključitve merilnega mesta na distribucijsko omrežje. Podrobno smo opisali tudi spremembe pogodbenih parametrov. V tem poglavju predstavljamo tudi kritično analizo.
Četrto poglavje smo začeli s predlogom prenove obstoječega stanja delovnega procesa. S prenovo smo želeli prikazati spremembe, nastale zaradi direktive Evropske unije in zahteve vlade po spremembi prodajnih dejavnosti električne energije ter s tem reorganizacije podjetja.
Sledi še peto poglavje in zaključek, v katerih podajamo analizo predloga prenove z oceno učinkov. Predstavljamo pa tudi pogoje za uvedbo sprememb in možnosti za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: delovni proces, reorganizacija, sprememba, merilno mesto, distributer
Objavljeno v DKUM: 25.07.2013; Ogledov: 1970; Prenosov: 57
 Povezava na celotno besedilo |
5. |
