| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PSIHOLOŠKE ZNAČILNOSTI OTROK V REJNIŠTVU
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na družini kot osnovni in nezamenljivi celici družbe, v kateri poteka vzgoja in skrb za otroke. Člani družine se sproti razvijajo in dopolnjujejo v čustvenem doživljanju, v spoznavnih izkušnjah, v oblikovanju socialne podobe in osebne rasti vsakega od družinskih članov. Vendar ne obstaja le en tip družine. Danes imamo v Sloveniji tako kot drugod v Evropi opraviti z raznovrstnostjo oblik in načinov družinskega življenja. Eden od njih je rejniška družina. Namen rejništva je, da se otrokom, ki so bili mnogokrat zanemarjeni in tako ali drugače zlorabljeni, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Rejniška družina ima ob sprejemu rejenca težko nalogo. Osebnostni razvoj rejenca je namreč zaradi nefunkcionalnosti matične družine lahko hudo ogrožen. Rejniški otroci so bili mnogokrat razočarani, ogoljufani in zatajeni, zaradi tega rejniške starše preizkušajo in od njih pričakujejo takšno ravnanje, ki bi jim povrnilo osnovno zaupanje, da je svet vendarle dober. Nezadovoljstvo, uporništvo in razočaranje se pri njih kažejo kot različne oblike čustvenih in vedenjskih težav, ki jih izražajo z disocialnim vedenjem. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Ta je bil opravljen na vzorcu 12 rejnikov in 32 rejencev z območja pristojnega Centra za socialno delo Slov. Bistrica. Za potrditev odgovorov anketnega vprašalnika smo uporabili še individualni vodeni intervju s pristojno socialno delavko na omenjenem centru.
Ključne besede: družina, funkcionalna družina, nefunkcionalna družina, rejniška družina, rejnik, rejenec, center za socialno delo, čustva, vedenje, čustvene težave, vedenjske težave, disocialno vedenje.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 3136; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (638,74 KB)

2.
DELO Z VEDENJSKO TEŽAVNIM RAZREDOM PRI POUKU GEOGRAFIJE
Petra Liščić, 2016, diplomsko delo

Opis: Vedenjsko težaven razred je razred, kjer prevladuje neprimerno vedenje učencev, ki ovira pri delu učitelja in druge učence. Še danes ni mogoče postaviti absolutnih kriterijev o tem, kaj predstavlja neprimerno vedenje v šoli. Neko vedenje je težko opredeliti kot neprimerno, ne da bi upoštevali njegove okoliščine. Neprimerno vedenje je močno odvisno od prepričanj ljudi, ki izhajajo iz religij, družin, demografskih in posebnih dejavnikov. Vedenje, opredeljeno kot neprimerno, se tako spreminja skozi čas in variira med različnimi kulturami, subkulturami, družbami, etničnimi skupinami, religijami, državami, soseščinami in šolskim okolišem. Neko vedenje je označeno kot neprimerno glede na perspektivo posameznika, ki to vedenje ocenjuje (Pšunder, 2004, str. 64, 65). Vsako neprimerno vedenje še ne predstavlja disciplinskega problema. Do disciplinskega problema pride takrat, ko neprimerno vedenje učinkuje ne le na učenca kršitelja, ampak tudi na ostale učence in učitelja (prav tam). Kot neprimerna vedenja učencev na šoli Berkowitz, Hyman in Lally (1984, po Pšunder, 2004, str. 66) navajajo: kljubovanje, uničevanje šolske lastnine, nezakonite aktivnosti, napad ali zloraba, pretepi med učenci, aktivnosti, ki ovirajo šolsko delo in kršitve šolskih pravil. V diplomskem delu bomo predstavili najrazličnejše vzroke disciplinskih problemov ter rešitve, kako se, kot učitelj, spopasti s težavnim razredom in dosegati disciplino v razredu. Da bi učitelj geografije kot strokovnjak izbral najboljši disciplinski pristop glede na okoliščine, potrebuje znanje o najrazličnejših tehnikah učinkovitega vodenja razreda, znanje o reševanju konfliktnih situacij ter znanje o tem, kako se otroci razvijajo in učijo. Prav tako pa mora učitelj kot strokovnjak dobro in enakovredno poznati geografsko vedo, didaktični koncept pouka geografije, metodične značilnosti dela in še posebej sposobnosti in zanimanje učencev. Učitelj pa ne sme biti edini posredovalec znanj, saj se je njegova vloga spremenila v organizatorja učnega procesa, zato je potrebno učence aktivno vključevati v učenje. Izvori nemira so lahko na strani otroka, družine in šole, zato je dobro, da poznamo ozadje problemov. Poznavanje ozadij pa nam lahko pomaga, da problem rešujemo strpneje in tako pridemo do boljših rešitev. Pri tem pa je najpomembneje, da se stik med učiteljem in učencem nikoli ne prekine, saj takrat med njima ne pride do izmenjave informacij. Na prekinitev stika se učenec pogosto odzove z nemirom, ki s svojim neprilagojenim vedenjem v bistvu kliče na pomoč. Upamo, da bo diplomsko delo v pomoč učiteljem, pedagogom, učencem in njihovim staršem, da bodo učenci to pomoč tudi dobili.
Ključne besede: vedenjske težave, disocialno vedenje, disciplina, disciplinski pristopi, motivacija, pouk geografije, motivacijske metode pri pouku geografije
Objavljeno: 07.06.2016; Ogledov: 999; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici