1. Branje leposlovja kot dejavnik empatije pri mladostnikih: moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonistaSara Flis, 2021, magistrsko delo Opis: Leposlovje je v svoji osnovi socialno, v smislu, da govori o socialnih stikih in odnosih med osebami, kar pomeni, da je za razumevanje zgodb potrebno razumevanje ljudi. Iz tega razloga so mnogi raziskovalci mnenja, da je branje leposlovja hkrati tudi trening empatije. Med branjem zgodbe se bralci namreč pogosto vživijo v zgodbo, kar jim omogoči, da jo izkusijo na čustveni in miselni ravni. Takšen proces vživljanja v zgodbo se imenuje transportacija in je pomemben dejavnik pri odnosu med branjem leposlovja in empatijo. Doživljanje transportacije je namreč predpogoj za morebitne učinke branja leposlovja na empatijo. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med branjem leposlovja in empatijo pri mladostnikih ter moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista. Končni vzorec je zajemal 128 dijakov ene izmed slovenskih srednjih šol. Starost dijakov je od 15 do 18 let (M = 16,28). Rezultati so pokazali, da so mladostniki, ki so dosegli višje stopnje transportacije med branjem, poročali o večjih razlikah med prvim in drugim merjenjem empatije. Ob upoštevanju skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista nismo našli statistično pomembnih povezav s transportacijo in z empatijo. Pri diskusiji kot moderatorju raziskovanega odnosa smo ugotovili, da so dijaki v eksperimentalni skupini z diskusijo na nivoju vzorca poročali o večjih razlikah tako med prvim in drugim merjenjem empatije kot tudi med drugim in tretjim merjenjem empatije. Intervencija je na našem vzorcu vodila do povišanja empatije v eksperimentalnih skupinah neposredno po branju, ti učinki pa so bili vidni tudi dva tedna po zaključeni intervenciji. Kljub temu da smo dosegli pričakovane in želene učinke, so ti majhni in jih ne moremo posplošiti na populacijo, vendar pa so obetavni in kažejo smer na tem področju, ki bi jo bilo smiselno bolje raziskati. Ključne besede: empatija, branje leposlovja, mladostniki, diskusija, ekstravertnost Objavljeno v DKUM: 22.01.2021; Ogledov: 1170; Prenosov: 208
Celotno besedilo (905,30 KB) |
2. Uporaba diskusije kot učne metode pri pouku družbe v 4. in 5. razreduAna Dobaj, 2018, magistrsko delo Opis: Diskusija ali razprava je vrsta razgovora, ki ima ob vsebinskih nalogah pri pouku tudi formalne. Učenci si razvijajo sposobnost mišljenja, govornega izražanja, sposobnost izražanja mnenj, znanj in občutkov, navajanje na poslušanje govorca in odzivanje na njegov govor.
V magistrski nalogi nas je zanimalo, kaj o diskusiji menijo učitelji, ki poučujejo družbo v četrtem in petem razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da imajo učitelji pozitivna stališča o sami diskusiji. Strinjajo se, da je to primerna učna metoda za učence 4. in 5. razreda pri pouku in da jo lahko uporabimo pri večini tem iz učnega načrta družbe. Menijo, da diskusija vpliva na učenčevo spretnost komuniciranja in miselni razvoj, da pripomore k večji ustvarjalnosti in s tem se poveča tudi učenčeva motivacija.
V praktičnem delu pa smo ugotovili, da učenci, ob vodenju učitelja, dobro argumentirajo svoja stališča, se med seboj poslušajo, so pripravljeni sprejemati mnenja drugih, splošno znanje povežejo s teorijo in se na splošno dobro odzivajo na takšen način dela pri pouku. Ključne besede: diskusija, družba, 4. razred, 5. razred, pouk Objavljeno v DKUM: 19.02.2019; Ogledov: 2022; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. Vodenje filozofske diskusije v srednji šoliRobi Gumpot, 2016, diplomsko delo Opis: Predmet diplomskega dela je predstaviti didaktični pristop poučevanja filozofije v srednji šoli. Na teoretični ravni so predstavljeni: učni načrt filozofije, naloge splošnih in strokovnih gimnazij v Sloveniji, koncepti poučevanja filozofije, kako voditi filozofsko diskusijo in kateri so ključni elementi dobre filozofske diskusije. Navedena sta tudi učno gradivo in literatura, ki sta predvidena za poučevanje filozofije v srednji šoli. Na praktični ravni je podrobno predstavljen proces poučevanja filozofije v srednji šoli s pomočjo prepisov zvočnih posnetkov dveh učnih ur. Prikazano je, kako je potekalo pripravljanje na učni uri, njuna izvedba, natančna analiza in kaj se pridobi od prvega do drugega nastopa oziroma med poslušanjem in prepisovanjem zvočnih posnetkov. Ugotovitve so navedene v kratkem seznamu rezultatov učenja. V sklepu so zajete in navedene ugotovitve, do katerih je to diplomsko delo pripeljalo. Ključne besede: didaktični pristop, filozofija, učni načrt, naloge gimnazij, koncepti poučevanja, vodenje, diskusija, literatura, proces, analiza. Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 1348; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,04 MB) |
4. SKUPNOST RAZISKOVANJA KOT DIDAKTIČNI PRISTOP K POUKU FILOZOFIJE V OSNOVNI ŠOLIZora Tomković, 2012, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu smo predstavili skupnost raziskovanja kot didaktični pristop k pouku filozofije za otroke. Namen dela je bil uspešno pokazati proces, ki poteka v skupnosti raziskovanja na teoretični in praktični ravni. Delo je teoretično – praktične narave, kar pomeni, da je bila teorija, ki smo jo opisali, uporabljena kot ogrodje za lažje razumevanje praktičnega dela, ki je opisano v drugi polovici diplomske naloge. V jedru naloge smo najprej opisali zgodovino didaktike filozofije, definirali skupnost raziskovanja kot didaktični pristop k pouku filozofije za otroke in opisali, kako skupnost raziskovanja poteka pri nas. S pomočjo teorije smo v praktičnem delu naloge analizirali dva prepisa, ki sta služila kot pomoč za lažje sledenje procesu. V sklepu je opisan zaključek, do katerega smo prišli, in sicer da je skupnost raziskovanja zahteven didaktični pristop, ki zahteva zvrhano mero strokovnega znanja in izkušenj na tem področju. Ključne besede: skupnost raziskovanja, filozofija, pristop, proces, diskusija, učitelj. Objavljeno v DKUM: 16.07.2012; Ogledov: 2207; Prenosov: 269
Celotno besedilo (606,50 KB) |