1. Predlog izdelave korpusa humorja v govoru za slovenščinoMira Krajnc Ivič, Špela Antloga, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prvem delu prispevek predstavlja teorije humorja (superiornosti, sproščanja in neskladja), kot njihovo nevtralno združitev in dopolnitev Raskinovo semantično teorijo humorja ter njeno nadgradnjo, tj. Attardovo splošno teorijo verbalnega humorja (v nadaljevanju GTVH), namenjeno analizi šal. A humor v konverzaciji nastaja tudi spontano in v večji odvisnosti od neposrednega konteksta, zato je na kratko predstavljeno teoretično ozadje konverzacijskega humorja. Humorno je po teoriji superiornosti omejeno z nacionalnimi mejami in s časom, odvisno je od zvestobe skupini, identifikacije z njo. Raziskovanje konverzacijskega humorja v slovenskem jeziku je torej nujno. To bi lahko pospešila izdelava ustreznega korpusa. V drugem delu prispevka so zato pod drobnogled vzeti korpusi humorja, in sicer: v katerih jezikih so na voljo govorni, pisni ali multimodalni korpusi, označeni kot humorni; kako obsežni so ti korpusi, katero gradivo zajemajo, kateri od njih so prosto dostopni, kako je potekalo označevanje humornih pasaž, kateri jezikovni pojavi in drugi nejezikovni kodi so bili označevani. V zaključku predstavljava rezultate ankete, ki sva jo izvedli z namenom presoje, ali je lahko tovrstna metoda učinkovita za določanje humornih pasaž in ali lahko pomaga pri presoji označevalca, katera jezikovna ali nejezikovna sredstva vplivajo na humornost izreka oz. pasaže. Ključne besede: slovenščina, humor, govorjeni diskurz, teorije humorja, korpus Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 8
Celotno besedilo (576,28 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govoraMira Krajnc Ivič, 2024, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti. Ključne besede: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 29
Celotno besedilo (13,68 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. O besedilu z vidika informativnostiMira Krajnc Ivič, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Vidike opazovanja besedila predstavljajo merila besedilnosti. V prispevku je pozornost namenjena informativnosti kot merilu, ki je povezano z vsebino oz. informacijsko vredno-stjo besedila. Ta je odvisna od deleža novih informacij v primerjavi z znanimi/danimi. To subjektivno razmerje določa informacijsko vrednost besedila, ki je odvisna od tvorčevih predvidevanj o količini in vrsti predvidljive danosti, zavestne danosti oz. skupnega védenja z naslovnikom. Tvorec informacijo v besedilo predstavi kot svežo, novo prirazumljeno, širše kontekstno priklicano, širše sobesedilno priklicano ali sobesedilno priklicano. Tovr-stna hierarhija danosti je skupaj s členitvijo po aktualnosti pomemben kontekstualizacijski namig naslovniku o vrednosti informacije v besedilu in o besedilni temi. Ključne besede: besedilo, diskurz, merila besedilnosti, informativnost, hierarhija danosti Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 6
Celotno besedilo (975,68 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Poročanje portala 24ur.com o begunskih migracijah z Bližnjega vzhoda (2015/16) in Ukrajine (2022) : magistrsko deloMiha Lapanje, 2024, magistrsko delo Opis: Leto 2015 in 2016 smo si zapomnili po dogodkih v Evropi, ki so se razvili zaradi vojn na Bližnjem vzhodu. Večletne vojne med državami in humanitarne krize so bile vzrok množičnih migracij ljudi. Vsi tisti, ki so zaradi nasilja in lastne varnosti želeli priti v varne države, so bili izpostavljeni številnim preprekam. Od tihotapcev do nasilja na mejah, diskriminacije v državah in do diskriminatornega pisanja medijev. V letu 2022 smo bili priča še eni obsežni krizi. Napad Rusije na Ukrajino je v beg poslal veliko število prebivalcev. To krizo smo lahko spremljali v popolnoma drugačni luči. Razlike pri obravnavi in sprejemu beguncev med eno in drugo krizo so bile očitne. V nalogi smo raziskovali medijsko poročanje portala 24ur.com o dveh večjih begunskih migracijah. Sledili smo medijskemu diskurzu v eni in drugi krizi. V nalogi smo raziskovali posamezne članke v polletnem obdobju, v katerem so mediji največ pisali. Raziskovalni del naloge predstavlja analizo medijskega poročanja o dogajanju v zvezi z begunskimi migracijami. Analizirali smo izbrana 202 članka na podlagi vnaprej določenih spremenljivk. V kvantitativni analizi smo preverjali intenziteto poročanja po mesecih, uporabo ključnih besed, način medijskega diskurza in poročanje o številčnosti beguncev. V kvalitativnem delu smo analizirali prikazano podobo begunca, varnostno vprašanje in vključenost pogovorov z begunci v članke. Ugotovili smo, da je portal 24ur.com uporabljal drugačen medijski diskurz v drugem obravnavanem obdobju, kjer je uporabljal manj varnostnega diskurza in več humanitarnega. Analize so nam pokazale, da so pri večini analiziranih spremenljivk obstajale razlike med prvim in drugim obdobjem. Ključne besede: begunske migracije, medijski diskurz, diskriminacija, Bližnji vzhod, Ukrajina, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 15.03.2024; Ogledov: 433; Prenosov: 70
Celotno besedilo (968,42 KB) |
7. Hagiografija v luči sodobnih raziskav2023, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Hagiografija v luči sodobnih raziskav zajema dvajset poglavij z razdelitvijo v štiri sklope, ki na sistematičen teoretski način ali s študijami posameznih primerov zajemajo pojavno nadvse raznoliko hagiografsko produkcijo: prvi sklop poglavij obravnava literarnozgodovinske, naratološke, jezikoslovne in dialektološke poglede na hagiografski diskurz od druge polovice 18. do začetka 20. stoletja na Slovenskem, drugi odpira vprašanja interdisciplinarnih, transdisciplinarnih in kulturoloških konceptov hagiografije, tretji sklop razpira razumevanje hagiografskega diskurza v odnosu do biografskega, zgodovinopisnega, pridižnega, legendarnega in paremiološkega, četrti sklop poglavij v monografiji pa prinaša predstavitev procesa kanonizacije svetnikov, svetnic in kulturnih svetnikov, svetnic skozi čas. Namen monografije je poudariti raznolikost vrstno-zvrstnih, žanrskih, naratoloških perspektiv hagiografskega diskurza, izpostaviti različna metodološka ter konceptualna izhodišča, pri čemer ima pomembno vlogo vključitev prepleta kulturoloških konceptov preučevanja hagiografij in hagiografskih procesov, opredelitev njihovega mesta v evropskem kontekstu vključno z latinsko in bizantinsko hagiografsko srednjeveško ustvarjalnostjo ter izpostavitev pomembne vloge tujejezičnih predlog. Ključne besede: hagiografija, hagiografski diskurz, svetniki, svetnice, proces kanonizacije, kulturni svetniki in svetnice Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 71
Celotno besedilo (36,04 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Infrastruktura za raziskave govora v humanistiki in jezikovnih tehnologijah : zbornik povzetkov2023 Opis: Zbornik povzetkov s 6. mednarodne znanstvene konference Slavistični znanstveni premisleki prinaša povzetke uveljavljenih domačih in tujih raziskovalcev in raziskovalk govora in govorjenega diskurza s področij različnih disciplin humanistike, družboslovja in tehničnih ved. Zbrani povzetki prinašajo pregled aktualnega stanja in perspektiv uporabe govornih virov, predstavljene in obravnavane bodo tematike, vezane na različne vrste govorjenega diskurza (npr. politični, narečni, gledališki), na kontekst govorjenega diskurza (npr. sociolingvistika, lingvistika variacij), na pomen in vlogo večpredstavnosti v govorni komunikaciji (npr. pri literarnem branju, v političnem diskurzu). Predstavljene bodo še tematike, vezane na snemanje govora in govorne komunikacije, standarde transkribiranja in vrste korpusnega označevanja, z jezikovno tehnološkega vidita pa še tematike o orodjih za analizo govora in govorne komunikacije. Ključne besede: govorjeni jezik, govorjeni diskurz, jezikovne tehnologije, humanistika, družboslovje Objavljeno v DKUM: 16.05.2023; Ogledov: 589; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,52 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Pregovorna slovenska delavnost v luči turističnega korpusa TURKJasmina Marič, 2021, magistrsko delo Opis: V prvem delu magistrskega dela je predstavljen jezik kot zrcalo narodne kulture. Izpostavljeno je predvsem mesto kulture v jeziku, zlasti na področju frazeologije. Upoštevaje slovenske raziskave moderne frazeološke vede smo predstavili, katera področja kulture so tista, ki se najočitneje kažejo v frazemih, kakšne pristope lahko uporabimo ob raziskovanju le-teh in kateri frazemi so povezani z besedo delavnost. V nadaljevanju magistrskega dela je prikazana raba besede delavnost v korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Besedo delavnost smo umestili tudi v okviru osebnostnih značilnosti Slovencev, kot sta to raziskovala Janek Musek in Anton Trstenjak. Empirični del magistrskega dela, ki temelji predvsem na komparativni metodi, zajema besedotvorno, oblikoslovno in frazeološko raziskovanje besede delavnost v temeljnih slovenskih priročnikih in korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Posebni del zajemata analiza okoliških besed (sopojavnic) besede delavnost in raziskovanje paremiološkega gradiva, zbranega v zbirki pregovorov Etbina Bojca. Ključne besede: kultura, jezik, delavnost, narod, turistični diskurz Objavljeno v DKUM: 19.04.2021; Ogledov: 885; Prenosov: 81
Celotno besedilo (613,67 KB) |
10. Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih spremembRenata Debeljak, 2019, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb je obravnavana pripovedna proza enega najvidnejših predstavnikov slovenskega socialnega realizma, ki je od dijaških let naprej in vse do konca svojega življenja verjel v socializem in komunizem, pripadal Komunistični partiji in kot pisatelj tudi po koncu socialnega realizma ostal zvest realističnim stilnim postopkom. Pripovedna proza Ivana Potrča je nastajala več kot pol stoletja, od leta 1933 do 1993. Glede na družbene in politične spremembe je Potrčeva proza razdeljena na štiri obdobja.
V teoretičnem delu naloge so predstavljeni pojmi, kot so ideologija, marksizem, komunizem, socializem, samoupravni socializem, razmerje med ideološkim in literarnim diskurzom, literatura kot interdiskurz in kulturni spomin.
V poglavju Ivan Potrč v slovenski literarni zgodovini je predstavljeno mesto Ivana Potrča v slovenski literarni zgodovini v različnih obdobjih. Na podlagi pregleda literarnozgodovinskih del in kritiške recepcije Potrčevih literarnih besedil je bilo ugotovljeno, da je po zlomu socializma kot družbenega reda zanimanje za njegova dela zelo uplahnilo, prav tako se je delež njegovih literarnih del v učnih načrtih za osnovne in srednje šole znatno zmanjšal, ne najdemo pa ga na seznamih del za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, ni ga med predlaganimi literarnimi besedili za pisanje maturitetnih esejev. V nadaljevanju je analizirana izbrana Potrčeva pripovedna proza na idejno-tematski, jezikovnoslogovni, medbesedilni in primerjalni ravni v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb. Bistveno spoznanje te analize je, da je delež ideološkega diskurza v posameznih obdobjih različen. V pripovedni prozi med 1933‒1940 gre za kritični prikaz ideologije kapitalizma in družbenih razmer v Kraljevini Jugoslaviji. Ideološki diskurz se pojavlja zgolj v drobcih, in sicer kot motiv upornega posameznika, ki z dvignjeno pestjo napoveduje nove, boljše čase tudi za revne viničarje, kmete, kočarje in delavce. Z vidika ideologije socializma in marksizma izstopajo »kitajske« novele.
V pripovedni prozi med 1941–1952 je ideološki diskurz najmočneje zastopan. Posamezne pripovedi iz tega časa prehajajo v afirmativno, propagandno oziroma tendenčno literaturo. Fabula je podrejena idejnemu in ideološkemu sporočilu, ki se kaže med vojno v predanosti kolektivnemu uporu proti okupatorju, v medsebojni pomoči, tovarištvu, zaupanju in nezaupanju, dezerterstvu in izdajstvu, po vojni pa v triumfu zmage, partijskem prevzemu oblasti, temelječem na marksističnih in socialističnih temeljih, kolektivni obnovi porušene domovine, političnih reformah idr. Po letu 1953 se Potrč preusmeri v prikazovanje intimne, čutne erotike kmečkega človeka, obenem pa so za pripovedno prozo med 1953–1990 značilne tudi zgodovinske in družbeno-politične teme. Potrč je v tem času deloma tematiziral tudi anomalije samoupravnega socializma v smeri političnega fanatizma, nezaupanja, oportunizma, sebičnosti, koristoljubja in izrabe vladajoče ideologije. Najbolj se kritika socializma in njene anomalije vidijo v Potrčevem zadnjem romanu Tesnoba (1991), v katerem se skozi tematizacijo razmer v podjetju Proteus razbira ekonomsko in politično prestrukturiranje Jugoslavije in propad socializma.
V disertaciji je ugotovljeno, da je ideologija socializma in komunizma v Potrčevi pripovedni prozi med 1933–1993 prepoznavna, ni pa – razen v posameznih primerih – razbila umetniške vrednosti njegove literature. Potrč je bil po svojem prepričanju komunist, a tudi izjemen humanist. Za najvišjo vrednoto ni razglasil ideologije, ampak človeka, ki ga je prikazoval brez olepševanja ali »lakiranja« v težkih časih Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno in v povojnem vrvežu sprememb z vsemi pozitivnimi in negativnimi značilnostmi. Ključne besede: Ivan Potrč, slovenska književnost, vzhodnoštajerski prostor, pripovedna proza, socialni realizem, socialistični realizem, ideologija, ideološki diskurz, kulturni spomin. Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 2234; Prenosov: 275
Celotno besedilo (3,05 MB) |