1. Okoljska komunikacija političnih strank v obdobju parlamentarnih volitev v Sloveniji leta 2022Melanija Fabčič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Varstvo okolja je pomembna tema v mednarodnem političnem diskurzu že od poznih 80.-ih let prešnjega stoletja, vendar je v slovenski politiki postala bolj izpostavljena šele v prvem desetletju novega stoletja, ko je Slovenija leta 2004 postala del Evropske unije in se s tem zavezala varstvu okolja in podnebnim ukrepom. V začetku drugega desetletja 21. stoletja sta pandemija Covida 19 in vojna v Ukrajini bistveno spremenili politično agendo, saj sta vprašanje nacionalne varnosti postavili nad in pred boj proti okoljski krizi. V sklopu parlamentarnih volitev v Sloveniji leta 2022 je bila ta tendenca močno razvidna. Tematski sklop podnebnih sprememb, okoljske krize in okoljevarstva je bil sicer prisoten v predvolilnih kampanjah nekaterih strank, vendar ne vseh. Prav tako presenetljivo je, da je bil redko neposredno naslovljen v televizijskih in radijskih soočenjih strank. Prispevek na podlagi strankarskih programov in televizijskih soočenj analizira način, kako so stranke v času predvolilne kampanje komunicirale o okoljski krizi. Predvsem nas zanima, ali je bila ta komunikacija v skladu s smernicami in priporočili za ustrezno podnebno komuniciranje* (kot jih je na primer predlagala Harvard T. H. Chan School of Public Health: https://www.hsph.harvard .edu/chc/resources/climate-communication-tips/) ter kateri (metaforični) okviri in konceptualne metafore so prevladovali v tej komunikaciji.
Ključne besede: podnebne spremembe, podnebni diskurz, metaforična konceptualizacija, podnebna komunikacija, uokvirjanje
Objavljeno v DKUM: 26.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (648,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Diskurzivna analiza parlamentarne razprave ob sprejemanju novele družinskega zakonika : magistrsko deloAna Ambrož, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prinaša rezultate kritične diskurzivne analize 2. redne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri je bil obravnavan predlog Zakona o spremembah Družinskega zakonika, ki je stopil v veljavo 31. januarja 2023.
Temeljni namen magistrskega dela je prikazati diskurzivno konstrukcijo legitimacije oz. delegitimacije sprejetja novele Družinskega zakonika ter predstaviti razlike med pobudnicami in pobudniki ter nasprotnicami in nasprotniki novele z vidika vsebine diskurza in uporabljenih diskurzivnih strategij. Parlamentarna obravnava in sprejetje Zakona o spremembah Družinskega zakonika sta posledica odločb Ustavnega sodišča iz leta 2022, iz katerih izhaja, da je zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Parlamentarni diskurz je bil ob sprejemanju novele Družinskega zakonika izrazito polariziran. V parlamenetarnih razpravah se je odražal širši družbeni konflikt med ohranjanjem tradicionalnih norm oz. vrednot ter prizadevanji za njihovo preoblikovanje v smeri večje enakosti in vključenosti marginaliziranih družbenih skupin. Diskurz pobudnic in pobudnikov novele Družinskega zakonika je bolj osredotočen na vsebino novele kot diskurz njenih nasprotnic in nasprotnikov. Slednji je vsebinsko heterogen in vključuje tudi vsebine, ki niso neposredno povezane s samo novelo. Pobudnice in pobudniki novele se osredotočajo na zakone in pravne akte ter strokovna mnenja, ki so neposredno povezana s sprejetjem novele Družinskega zakonika, medtem ko njene nasprotnice in nasprotniki vključujejo širši nabor tem, ki niso neposredno povezane z vsebino novele in pri tem računajo na podporo določenega dela volivk in volivcev. Nasprotnice in nasprotniki spremembe sprejetje novele delegitimirajo zlasti z reproduciranjem tradicionalnega koncepta družine in dehistorizirane konceptualizacije spola ter naturalizacijo prevladujoče hetero- in cisnormativne vizije družbe. Diskurz pobudnic in pobudnikov novele temelji na poudarjanju pomena pravne enakopravnosti ter družbene vključenosti vseh posameznic in posameznikov, ne glede na njihovo seksualno identiteto. Sprejetje novele utemeljujejo kot korak k pravičnejši družbi ter se sklicujejo na človekove pravice, enakost in solidarnost.
Ključne besede: parlamentarni diskurz, novela Družinskega zakonika, kritična diskurzivna analiza, (de)legitimacijske strategije, koncept družine, heteronormativnost
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (921,39 KB) |
3. Predlog izdelave korpusa humorja v govoru za slovenščinoMira Krajnc Ivič, Špela Antloga, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prvem delu prispevek predstavlja teorije humorja (superiornosti, sproščanja in neskladja), kot njihovo nevtralno združitev in dopolnitev Raskinovo semantično teorijo humorja ter njeno nadgradnjo, tj. Attardovo splošno teorijo verbalnega humorja (v nadaljevanju GTVH), namenjeno analizi šal. A humor v konverzaciji nastaja tudi spontano in v večji odvisnosti od neposrednega konteksta, zato je na kratko predstavljeno teoretično ozadje konverzacijskega humorja. Humorno je po teoriji superiornosti omejeno z nacionalnimi mejami in s časom, odvisno je od zvestobe skupini, identifikacije z njo. Raziskovanje konverzacijskega humorja v slovenskem jeziku je torej nujno. To bi lahko pospešila izdelava ustreznega korpusa. V drugem delu prispevka so zato pod drobnogled vzeti korpusi humorja, in sicer: v katerih jezikih so na voljo govorni, pisni ali multimodalni korpusi, označeni kot humorni; kako obsežni so ti korpusi, katero gradivo zajemajo, kateri od njih so prosto dostopni, kako je potekalo označevanje humornih pasaž, kateri jezikovni pojavi in drugi nejezikovni kodi so bili označevani. V zaključku predstavljava rezultate ankete, ki sva jo izvedli z namenom presoje, ali je lahko tovrstna metoda učinkovita za določanje humornih pasaž in ali lahko pomaga pri presoji označevalca, katera jezikovna ali nejezikovna sredstva vplivajo na humornost izreka oz. pasaže.
Ključne besede: slovenščina, humor, govorjeni diskurz, teorije humorja, korpus
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 26
Celotno besedilo (576,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govoraMira Krajnc Ivič, 2024, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti.
Ključne besede: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri
Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 62
Celotno besedilo (13,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. O besedilu z vidika informativnostiMira Krajnc Ivič, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Vidike opazovanja besedila predstavljajo merila besedilnosti. V prispevku je pozornost namenjena informativnosti kot merilu, ki je povezano z vsebino oz. informacijsko vredno-stjo besedila. Ta je odvisna od deleža novih informacij v primerjavi z znanimi/danimi. To subjektivno razmerje določa informacijsko vrednost besedila, ki je odvisna od tvorčevih predvidevanj o količini in vrsti predvidljive danosti, zavestne danosti oz. skupnega védenja z naslovnikom. Tvorec informacijo v besedilo predstavi kot svežo, novo prirazumljeno, širše kontekstno priklicano, širše sobesedilno priklicano ali sobesedilno priklicano. Tovr-stna hierarhija danosti je skupaj s členitvijo po aktualnosti pomemben kontekstualizacijski namig naslovniku o vrednosti informacije v besedilu in o besedilni temi.
Ključne besede: besedilo, diskurz, merila besedilnosti, informativnost, hierarhija danosti
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 10
Celotno besedilo (975,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. Poročanje portala 24ur.com o begunskih migracijah z Bližnjega vzhoda (2015/16) in Ukrajine (2022) : magistrsko deloMiha Lapanje, 2024, magistrsko delo Opis: Leto 2015 in 2016 smo si zapomnili po dogodkih v Evropi, ki so se razvili zaradi vojn na Bližnjem vzhodu. Večletne vojne med državami in humanitarne krize so bile vzrok množičnih migracij ljudi. Vsi tisti, ki so zaradi nasilja in lastne varnosti želeli priti v varne države, so bili izpostavljeni številnim preprekam. Od tihotapcev do nasilja na mejah, diskriminacije v državah in do diskriminatornega pisanja medijev. V letu 2022 smo bili priča še eni obsežni krizi. Napad Rusije na Ukrajino je v beg poslal veliko število prebivalcev. To krizo smo lahko spremljali v popolnoma drugačni luči. Razlike pri obravnavi in sprejemu beguncev med eno in drugo krizo so bile očitne. V nalogi smo raziskovali medijsko poročanje portala 24ur.com o dveh večjih begunskih migracijah. Sledili smo medijskemu diskurzu v eni in drugi krizi. V nalogi smo raziskovali posamezne članke v polletnem obdobju, v katerem so mediji največ pisali. Raziskovalni del naloge predstavlja analizo medijskega poročanja o dogajanju v zvezi z begunskimi migracijami. Analizirali smo izbrana 202 članka na podlagi vnaprej določenih spremenljivk. V kvantitativni analizi smo preverjali intenziteto poročanja po mesecih, uporabo ključnih besed, način medijskega diskurza in poročanje o številčnosti beguncev. V kvalitativnem delu smo analizirali prikazano podobo begunca, varnostno vprašanje in vključenost pogovorov z begunci v članke. Ugotovili smo, da je portal 24ur.com uporabljal drugačen medijski diskurz v drugem obravnavanem obdobju, kjer je uporabljal manj varnostnega diskurza in več humanitarnega. Analize so nam pokazale, da so pri večini analiziranih spremenljivk obstajale razlike med prvim in drugim obdobjem.
Ključne besede: begunske migracije, medijski diskurz, diskriminacija, Bližnji vzhod, Ukrajina, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 15.03.2024; Ogledov: 433; Prenosov: 108
Celotno besedilo (968,42 KB) |
9. Hagiografija v luči sodobnih raziskav2023, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Hagiografija v luči sodobnih raziskav zajema dvajset poglavij z razdelitvijo v štiri sklope, ki na sistematičen teoretski način ali s študijami posameznih primerov zajemajo pojavno nadvse raznoliko hagiografsko produkcijo: prvi sklop poglavij obravnava literarnozgodovinske, naratološke, jezikoslovne in dialektološke poglede na hagiografski diskurz od druge polovice 18. do začetka 20. stoletja na Slovenskem, drugi odpira vprašanja interdisciplinarnih, transdisciplinarnih in kulturoloških konceptov hagiografije, tretji sklop razpira razumevanje hagiografskega diskurza v odnosu do biografskega, zgodovinopisnega, pridižnega, legendarnega in paremiološkega, četrti sklop poglavij v monografiji pa prinaša predstavitev procesa kanonizacije svetnikov, svetnic in kulturnih svetnikov, svetnic skozi čas. Namen monografije je poudariti raznolikost vrstno-zvrstnih, žanrskih, naratoloških perspektiv hagiografskega diskurza, izpostaviti različna metodološka ter konceptualna izhodišča, pri čemer ima pomembno vlogo vključitev prepleta kulturoloških konceptov preučevanja hagiografij in hagiografskih procesov, opredelitev njihovega mesta v evropskem kontekstu vključno z latinsko in bizantinsko hagiografsko srednjeveško ustvarjalnostjo ter izpostavitev pomembne vloge tujejezičnih predlog.
Ključne besede: hagiografija, hagiografski diskurz, svetniki, svetnice, proces kanonizacije, kulturni svetniki in svetnice
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 137
Celotno besedilo (36,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Infrastruktura za raziskave govora v humanistiki in jezikovnih tehnologijah : zbornik povzetkov2023 Opis: Zbornik povzetkov s 6. mednarodne znanstvene konference Slavistični znanstveni premisleki prinaša povzetke uveljavljenih domačih in tujih raziskovalcev in raziskovalk govora in govorjenega diskurza s področij različnih disciplin humanistike, družboslovja in tehničnih ved. Zbrani povzetki prinašajo pregled aktualnega stanja in perspektiv uporabe govornih virov, predstavljene in obravnavane bodo tematike, vezane na različne vrste govorjenega diskurza (npr. politični, narečni, gledališki), na kontekst govorjenega diskurza (npr. sociolingvistika, lingvistika variacij), na pomen in vlogo večpredstavnosti v govorni komunikaciji (npr. pri literarnem branju, v političnem diskurzu). Predstavljene bodo še tematike, vezane na snemanje govora in govorne komunikacije, standarde transkribiranja in vrste korpusnega označevanja, z jezikovno tehnološkega vidita pa še tematike o orodjih za analizo govora in govorne komunikacije.
Ključne besede: govorjeni jezik, govorjeni diskurz, jezikovne tehnologije, humanistika, družboslovje
Objavljeno v DKUM: 16.05.2023; Ogledov: 589; Prenosov: 82
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
