SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Diskriminacija v delovnem razmerju s poudarkom na starosti : diplomsko delo
Natalija Kerec, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: diskriminacije, starejši delavci, delovno pravo, diplomska dela
Objavljeno: 24.07.2009; Ogledov: 2340; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (474,36 KB)

2.
DELAVEC INVALID
Tomaž Kos, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene pravice delovnih invalidov v slovenski zakonodaji. Za lažje razumevanje teh pravic so predstavljeni tudi mednarodni dokumenti, ki so vplivali na obstoječo slovensko zakonodajo. S strani Slovenije so bile podpisane in ratificirane številne mednarodne konvencije, ki imajo velik pomen na položaj delavcev invalidov. Tako so pravice invalidov, pod okriljem prepovedi diskriminacije, urejene v nekaterih temeljnih aktih Organizacije Združenih Narodov in Sveta Evrope. Prepoved diskriminacije in s tem uveljavljanje načela enakih možnosti predstavlja temelj mednarodne ureditve pravic invalidnih delavcev. Zakonodaja Slovenije mora biti usklajena z zakonodajo Evropske skupnosti. Tako ima pomembno vlogo glede urejanja položaja delavcev invalidov tudi Evropska Unija, saj dopolnjuje in izpopolnjuje nacionalne ukrepe, obenem pa s posameznimi ukrepi ustvarja pogoje za nadaljnji napredek.
Ključne besede: delavec invalid, pravice, invalidnost, prepoved diskriminacije, Organizacija združenih narodov, Mednarodna organizacija dela, Svet Evrope, Evropska unija, slovenska zakonodaja
Objavljeno: 05.01.2010; Ogledov: 1837; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (512,89 KB)

3.
PRILAGODITEV TRŽNIH DEJAVNOSTI DRŽAVNIH MONOPOLOV PRAVILOM NOTRANJEGA TRGA EU
Svetlana Milošević, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Prilagoditev tržnih dejavnosti državnih monopolov pravilom notranjega trga EU« predstavlja analizo usklajenosti ekskluzivnih nabavnih in prodajnih pravic državnih monopolov tržne narave s pravili notranjega trga Evropske unije. Pravo Evropske unije v okviru splošne gospodarske pobude in razvoja tržne dejavnosti prepoveduje javno-pravnim subjektom tržnega značaja postavljanje nedovoljenih mej in zapiranje določenih delov notranjega trga. Da bi ti subjekti delovali skladno s pravili notranjega trga Evropske unije, mora biti njihovo delovanje prilagojeno na način, ki izključuje vsakršno diskriminacijo med državami članicami in omogoča potrošnikom v državi monopola dostop do proizvodov v pogojih poštene tržne konkurence. Sodišče Evropske unije je skozi sodno prakso dokazalo, da je delovanje zadevnih monopolov oblikovalo dve obliki prepovedane diskriminacije: diskriminacijo proizvodov, ki ne zahteva odprave s strani države dodeljenih ekskluzivnih pravic državnemu monopolu, zadostuje le identična obravnava domačih in tujih proizvodov, ter diskriminacijo tržnih subjektov držav članic, ki pa zahteva odpravo dodeljene izključne pravice, ker pravni akt, ki to pravico pridržuje domačim subjektom, s tem neposredno škoduje subjektom iz drugih držav članic glede izvajanja njihove gospodarske dejavnosti. V novejši sodni praksi, predvsem zadevi Rosengren, Sodišče Evropske unije krči možnost držav članic, da uporabljajo državne monopole za zasledovanje ciljev javnih interesov. Določeno ekskluzivno pravico pa lahko kljub temu, na podlagi pogojev iz člena 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije, tudi opravičimo in opredelimo za skladno z notranjim trgom Evropske unije. Diplomska naloga pa v zadnjem delu izpostavlja vključitev rešitev iz zadeve Hanner v slovenski nacionalni prostor in s tem prilagoditev slovenskega monopola nad prodajo cepiv pravilom notranjega trga Evropske unije.
Ključne besede: notranji trg EU, državni monopoli tržne narave, prepoved diskriminacije, izjeme po členu 106(2) PDEU, državni monopoli nad zdravili
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 1338; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (248,05 KB)

4.
POMEN SODBE V ZADEVI METOCK ZA URESNIČEVANJE DERIVATIVNIH PRAVIC DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV
Emilija Stagoj, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam sodbo v zadevi Metock ter njen pomen za uresničevanje derivativnih pravic državljanov tretjih držav. Metock je kamerunski državljan, ki je sklenil zakonsko zvezo z državljanko Kameruna, ki je pridobila tudi britansko državljanstvo. Po prihodu na Irsko je vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje kot zakonec državljana Evropske unije, ki dela in prebiva na Irskem. Ta prošnja je bila zavrnjena, ker ni izpolnil pogoja v zvezi s predhodnim zakonitim prebivanjem v drugi državi članici, kot so to zahtevali irski predpisi. V zvezi z navedenim je Metock vložil tožbo za odpravo odločbe, s katero je Ministrstvo za pravosodje, enakost in reformo zakonodaje zavrnilo prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje. Za razjasnitev vprašanja ali so irski predpisi skladni z Direktivo 2004/58/ES je irsko Vrhovno sodišče pred Sodišče Evropske unije vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe. Skozi obravnavo navedene sodbe v diplomskem delu obravnavam derivativne pravice državljanov tretjih držav.
Ključne besede: Direktiva 2004/58/ES, državljani tretjih držav, pravice državljanov tretjih držav, prosto gibanje, prepoved diskriminacije, združitev družine
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 2383; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
HORIZONTALNI NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV, KI IZVAJAJO SPLOŠNA NAČELA PRAVA EU
Maja Kovačič, 2011, diplomsko delo

Opis: Neposredni učinek je kot doktrina sodnega varstva eden ključnih elementov za zagotavljanje učinkovitosti prava EU. Učinkovitost prava je zagotovljena zlasti takrat, ko imajo posamezniki možnost, da uveljavljajo pravice, ki jim jih zagotavlja pravo EU in takrat, ko so njihove pravice v primeru kršitev tudi zaščitene. Bistvo izgrajenega sistema varstva pravic, ki jih daje pravo EU, pa je ravno v tem, da je posameznikom omogočeno neposredno sklicevanje na norme prava EU. Neposredni učinek tako omogoča izvrševanje prava EU s strani številnih nacionalnih sodišč in upravnih organov po vsej Evropski uniji in na ta način zagotavlja potrebno učinkovitost. Medtem ko je področje neposrednega učinka že dolga leta jasno urejeno na ravni ustanovitvenih Pogodb in uredb, je na ravni direktiv zlasti kar zadeva horizontalni neposredni učinek zadeva kompleksnejša. Dolgoletna sodna praksa je namreč uveljavila prepoved horizontalnega neposrednega učinka direktiv. To pravilo je veljalo vse do leta 2010, ko je bila s strani Sodišča izdana sodba v zadevi Kücükdevci, za katero se zdi, da pomeni velik korak v smeri priznanja horizontalnega neposrednega učinka tudi na področju direktiv. Novo pravilo se namreč glasi, da direktive, ki izvajajo splošna načela prava EU, lahko ustvarjajo učinke tudi v razmerjih med posamezniki. Pričujoče diplomsko delo tako v veliki meri obravnava problematiko horizontalnega neposrednega učinka direktiv in se zlasti osredotoča na kontroverzno sodbo Sodišča v zadevi Kücükdeveci. V zvezi z omenjeno sodbo je obravnavano predvsem vprašanje njenega pomena in posledic, ki jih bo imela v prihodnosti. Za lažje razumevanje celotne tematike pa je v diplomskem delu razložena tudi teorija s področja doktrine neposrednega učinka na splošno, njen razvoj in teorija s področja splošnih pravnih načel.
Ključne besede: neposredni učinek, horizontalni neposredni učinek določb direktiv, zadeva Kücükdeveci, splošna pravna načela, načelo prepovedi diskriminacije na podlagi starosti, lojalna razlaga, odškodninska odgovornost države
Objavljeno: 30.09.2011; Ogledov: 4306; Prenosov: 1061
.pdf Celotno besedilo (643,21 KB)

6.
UREDITEV DISKRIMINACIJE V VELJAVNI ZAKONODAJI TER KONVENCIJAH, NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN DELA, V RAZMERJU S TUJIM ELEMENTOM
Jasna Ribaš, 2011, diplomsko delo

Opis: Prepoved diskriminacije in načelo enakih možnosti pri zaposlovanju je kot splošno načelo obravnavano v številnih mednarodnih ter nacionalnih dokumentih, ki urejajo posebej področje dela in zaposlitve. Dokumenti izhajajo iz prepovedi diskriminacije na podlagi različnih osebnih okoliščin. V nalogi se poleg problema diskriminacije pri zaposlovanju in delu, osredotočam tudi na diskriminacijo pri zaposlovanju in delu v razmerjih, ki vsebujejo mednarodni element. Za okvirno sliko problema se je potrebno najprej ozreti po zgodovini problema in stoletnim naporom različnih neodvisnih organizacij (kot MOD), držav in regionalnih povezav, ter si ustvariti pregled nad njihovimi bogatimi rezultati dela iz tega področja. Prav tako je ureditev problematike potrebno obravnavati na različnih nivojih. Izhajam iz opredelitve pojmov na nacionalni ravni, ter ureditve problematike na ravni zakonov in ustave. Napredujem na raven Evropske zakonodaje, kateri sledi pregled obstoječe sodne prakse Sodišča ES, ki je pomembna tudi s stališča evroavtonomne interpretacije zakonodaje. Na koncu sledi še pregled organizacij, aktivnih na tem področju.
Ključne besede: Ključne besede: diskriminacija, delovno razmerje, tuj element, zgodovina prepovedi diskriminacije, zakonodaja in konvencije
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 1344; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (696,32 KB)

7.
PRAVICA DO ENAKOPRAVNEGA DOSTOPA IN OBRAVNAVE PRI ZDRAVSTVENI OSKRBI
Ivana Čerkezović, 2011, diplomsko delo

Opis: S preučevanjem ene temeljnih človekovih pravic, tj. pravico do enakopravne obravnave in prepovedi diskriminacije na podlagi katerekoli osebne okoliščine, s svojim diplomskim delom utemeljujem pomen te pravice pri zdravstveni obravnavi pacientov. Ravno njen univerzalni pomen nas pripelje do zakonske ureditve in ustreznega pravnega varstva, ter postopkov v primeru kršitev te pravice pacienta. Neenakosti pri obravnavi in dostopu do zdravstvene oskrbe so sicer urejene s številnimi splošnimi in specialnimi mednarodnimi in evropskimi pravnimi akti, ki Sloveniji kot podpisnici le-teh, daje smernice in jo zavezuje k primerni zaščiti pacientovih pravic. Kljub temu je vprašanje tako pomembno, da zahteva tudi notranjo normativno ureditev, zato je bil leta 2008 sprejet Zakon o pacientovih pravicah, kot specialen zakon in ureja vprašanje, ki je splošno urejeno že z Ustavo RS. Vsebinski del diplomske naloge zato podrobno razčlenjuje ZPacP, ki določa pravice in dolžnosti pacientov in pred izvajalci zdravstvenih storitev ščiti zlasti ogrožene skupine pacientov. Po priporočilih Evropske listine o pacientovih pravicah, jim daje štirinajst pravic, med katerimi je tudi pravica do enakopravne obravnave in dostopa do zdravstvene oskrbe in je konkretizacija ustavnega načela prepovedi diskriminacije.
Ključne besede: Temeljne človekove pravice, ureditev prepovedi diskriminacije v EU in Sloveniji, Zakon o pacientovih pravicah, enakopravnost dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, pozitivna diskriminacija, kršitev pacientovih pravic, postopki obravnave kršitev pacientovih pravic.
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 2647; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (966,65 KB)

8.
PRAVICE DELAVCEV PRI USKLAJEVANJU DELOVNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Nina Naglav, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena mednarodnopravna ureditev pravic delavcev pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, nato pa še notranja (slovenska) pravna ureditev tega področja (vključno s slovensko sodno prakso in sodno prakso Sodišča Evropske Unije). V diplomskem delu so izpostavljene teme (vloga države in delodajalcev pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, fleksibilne oblike zaposlitve, delovni čas ter otroško varstvo), ki so pomembne za razumevanje področja usklajevanja delovnega in družinskega življenja v našem prostoru. V diplomskem delu je predstavljena tudi švedska pravna ureditev na področju usklajevanja delovnega in družinskega življenja. Opravljena je primerjava s slovensko pravno ureditvijo.
Ključne besede: delovno pravo, enako obravnavanje, prepoved diskriminacije, nosečnost, starševstvo, delovni čas, fleksibilne oblike zaposlitve, starševski dopust, otroško varstvo
Objavljeno: 21.03.2012; Ogledov: 1796; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (418,44 KB)

9.
DISKRIMINACIJA PRI ZAPOSLOVANJU IN DELU NA PODLAGI SPOLNE USMERJENOSTI
Polona Markovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Ustavno zagotovljena pravica do enakosti, brez kakršnegakoli razlikovanja na podlagi osebnih okoliščin, predstavlja eno izmed temeljnih človekovih pravic. Za zagotavljanje enakega obravnavanja posameznikov in različnih skupin oseb na vseh področjih družbenega življenja je neizogibno potrebna natančna zakonska opredelitev varstva pred diskriminacijo. Prepoved diskriminacije je pravno regulirana v določilih mnogih dokumentov, sprejetih na mednarodni in nacionalni ravni. Diskriminacijo lahko najbolj splošno opredelimo kot kakršnokoli razlikovanje, ki ni objektivno utemeljeno ter je nerazumno in škodljivo za posameznika ali določeno skupino oseb. Do diskriminacije posameznikov, predvsem v sferi delovnega prava, lahko prihaja na podlagi različnih osebnih okoliščin. Ena izmed teh okoliščin je tudi spolna usmerjenost. Homoseksualnost v sodobni, izrazito heteroseksualno usmerjeni družbi, še vedno predstavlja tabu. Istospolno usmerjene osebe so zaradi množičnih predsodkov in negativnih stereotipov pogosto odrinjene na sam rob družbe. Zaradi svoje spolne usmerjenosti velikokrat postanejo tarča posmeha, zbadljivk, norčevanja, nadlegovanja in celo nasilja, in to predvsem v delovnem okolju, vse to pa nima negativnega vpliva samo na njihovo splošno počutje, samopodobo, samozavest, zdravje itd., pač pa lahko v skrajnih primerih celo ogrozi njihovo eksistenco. Posameznikova poklicna pot naj bi zrcalila njegovo strokovno usposobljenost, vložen trud in uspešnost pri opravljanju dela, nikakor pa ne bi smela biti odvisna od njegovih osebnih okoliščin. Potencialno nevarnost za diskriminacijo istospolno usmerjenih oseb predstavljajo skoraj vsa področja v procesu zaposlovanja in na trgu dela. Izsledki raziskav, opravljenih na nacionalni in evropski ravni, prikazujejo jasno sliko stanja razširjenosti homofobične diskriminacije v delovnem okolju. Navkljub obširni prepovedi tovrstne diskriminacije v nacionalnih in mednarodnih pravnih aktih, je v praksi neenakopravno obravnavanje istospolno usmerjenih oseb pri zaposlovanju in delu še vedno močno razširjeno. Prav zato se, predvsem z namenom zagotavljanja enakopravnosti pripadnikov spolnih manjšin, poudarja vedno večja vloga različnih nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju.
Ključne besede: Pravica do enakosti, diskriminacija, prepoved diskriminacije, istospolna usmerjenost, homofobija, zaposlovanje, delo, nevladne organizacije.
Objavljeno: 10.05.2012; Ogledov: 2479; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V RAZMERJU DO POLITIKE NA PRIMERU IZBRISANIH
Martina Vrečko, 2013, diplomsko delo

Opis: Avtorica se ukvarja s problematiko t.i. izbrisanih, ki označuje osebe, katere je slovenska oblast zaradi arbitrarne razlage osamosvojitvene zakonodaje 26. februarja 1992 brez obvestila in zakonske podlage ter iz lastnega nagiba izbrisala iz registra stalnega prebivalstva ter jih prenesla v evidenco tujcev. S tem jim ni le samovoljno odvzela njihovega pravnega statusa, temveč jim je onemogočila dostop do cele vrste ekonomskih in socialnih pravic vezanih na ta status. Ker je takšen ukrep za razliko od ostalih tujcev s pravico do stalnega prebivanja na območju Republike Slovenije prizadel le tiste, ki so prihajali iz drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice leta 2012 razsodil, da so bile te osebe obravnavane diskriminacijsko, obenem pa sta jim bili kršeni tudi pravica do zasebnega in družinskega življenja ter pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Te pravice zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravica vsem osebam na področju držav pogodbenic. Primer izbrisanih se obravnava iz vidika razmerja med politiko in pravom, natančneje pravom človekovih pravic. Pravo in politika sta samostojni področji, vendar vseeno medsebojno eksistenčno povezani, saj daje politika pravu materijo za urejanje, pravo pa ima nalogo ohranjati politiko znotraj določenih meja. V demokratični pravni državi mora biti med njima vzpostavljeno ravnotežje. To ravnotežje je porušeno, ko začnejo organi oblasti delovati na podlagi nedopustnih političnih interesov, in ko prekoračijo svoje z ustavo in zakonom določene pristojnosti. To lahko pripelje do kršitev temeljev ustavne ureditve, od načela pravne države in vseh njegovih izpeljav ter v končni fazi do kršitev človekovih pravic in svoboščin posameznikov. Konkreten primer je jasen indikator tega, kako obsežne posledica lahko ima delovanje politike izven okvirov prava, in kako pravne rešitve določenega problema izgubljajo svojo vrednost zaradi njihovega nespoštovanja in odsotnosti podpore v politični sferi.
Ključne besede: človekove pravice, politika, pravna država, načelo delitve oblasti, prepoved diskriminacije, pravica do zasebnosti in družinskega življenja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva, Evropsko sodišče za človekove pravice, ustavno sodišče, izbrisani
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 1036; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici