1. Problematika diskriminacije v zvezi z uporabo umetne inteligence pri zaposlovanjuLisa Elisabeth Strouken, Aljoša Polajžar, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek obravnava problematiko diskriminacije v zvezi z uporabo umetne inteligence (UI) pri zaposlovanju. Pri tem se pri pregledu problematike osredotoča tako na predstavitev stališč in konkretnih primerov, ki so dokumentirani v literaturi, kakor tudi na oris osnovnega relevantnega pravnega okvira po pravu EU. Pregled literature pokaže, da s pomočjo UI delodajalci, med drugim, iščejo ustrezne kandidate, izvajajo celoten postopek izbire kandidata itd. Pri tem v praksi prihaja do nevarnosti (tveganja) diskriminatorne obravnave kandidatov. Tudi uporaba UI namreč ne pomeni (popolne) izključitve (diskriminatornih) subjektivnih vplivov pri izbiri kandidatov. Uporaba UI lahko slednje zgolj še dodatno (sistemsko) utrdi. Problematiko otežuje dejstvo, da se lahko delodajalci zanašajo na te sisteme, ne da bi spremljali vzorce odločanja svojih algoritmov, zaradi česar je težje prepoznati ali preprečiti diskriminacijo. Na podlagi napravljenega pregleda so v zaključku članka strnjene nekatere obstoječe konkretne prakse ter pravne rešitve za naslovitev predmetne problematike.
Ključne besede: zaposlovanje, umetna inteligenca, algoritmi, diskriminacija, delovna razmerja
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (413,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Izzivi invalidov pri iskanju zaposlitveNina Stojanovič, 2025, diplomsko delo Opis: Cilja diplomskega dela sta bila izvesti celovito raziskavo izzivov, s katerimi se invalidi soočajo pri iskanju zaposlitve, ter s pomočjo anketnega vprašalnika pridobiti vpogled v njihove osebne izkušnje glede dostopnosti, prilagoditve okolja in podpore s strani kadrovskih služb. V prvem delu je bila izvedena sekundarna analiza virov, ki je vključevala pregled literature, kot so znanstveni članki, poročila in druge publikacije, drugi del pa je namenjen strukturirani anketi z invalidnimi osebami, kjer so bila pridobljena njihova mnenja in osebne izkušnje na področju izzivov, s katerimi se srečujejo pri iskanju zaposlitve. Rezultati ankete so pokazali, da je precejšen delež anketirancev trenutno zaposlen ali pa je bil zaposlen v preteklosti. To pomeni, da v Sloveniji deluje sistem zaposlovanja invalidnih oseb, čeprav so se anketiranci pri iskanju zaposlitve srečevali z izzivi, kot so stereotipi, diskriminacija in potreba po še bolj prilagojenem delovnem okolju. Za boljše delovne pogoje invalidnih oseb bi bilo potrebnega več ozaveščanja o pravicah, možnostih in tudi koristih zaposlovanja invalidov, kar vključuje izobraževanje delodajalcev in zaposlenih o prednostih raznolikega delovnega okolja na osnovi pozitivnih primerov vključevanja invalidov.
Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, izzivi, prilagoditve, diskriminacija.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Diskriminacija v produkcijskem procesu in njeno zaznavanje med generacijo zJanja Červ Sodja, 2025, diplomsko delo Opis: Diskriminacija na delovnem mestu je razširjena po celem svetu, kljub temu da je v večini državah z zakonom prepovedana. Pojavlja se v različnih oblikah, prav vse pa imajo slab učinek na družbo in podjetje oziroma produkcijski proces. Poleg tega je generacija Z generacija, ki šele vstopa na trg dela in s tem nima izkušenj, torej ne pozna ukrepov za zmanjšanje problematike, velikokrat pa se diskriminacije niti ne zaveda.
Ključne besede: Diskriminacija, delovno okolje, generacija Z
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,19 MB) |
4. Položaj delavcev migrantov iz tretjih držav v primerjavi z delavci migranti, ki so državljani EUPetra Weingerl, Matjaž Tratnik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Medtem ko države članice ne smejo diskriminirati državljanov drugih držav članic v primerjavi z lastnimi državljani, jim je razlikovanje v veliki meri dovoljeno glede državljanov tretjih držav. Prispevek se osredotoča na možnosti za izboljšanje položaja delavcev, ki so državljani tretjih držav, na podlagi obstoječih pravnih in političnih okvirov glede njihovega mesta na trgu dela v EU, predvsem glede migracijskih pravic (v prvi vrsti pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju druge države članice). Glede tega se v kratkem obetajo spremembe, saj Evropski parlament in Svet EU obravnavata sveženj predlogov sprememb sekundarne zakonodaje EU v okviru »Novega pakta o migracijah in azilu«.
Ključne besede: državljanstvo EU, državljani tretjih držav, diskriminacija, človekove pravice, rezidenti za daljši čas, notranji trg
Objavljeno v DKUM: 18.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (567,15 KB) |
5. Ženske na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvuLana Kovačević, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kompleksno in aktualno problematiko neenakopravne zastopanosti žensk na vodilnih položajih v slovenskem zavarovalništvu. Kljub dejstvu, da ženske predstavljajo približno polovico delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji, še vedno zasedajo manjši delež najvišjih vodstvenih funkcij, kar kaže na ovire, ki omejujejo njihov karierni napredek.
Predstavljen je družbeni in socialni položaj žensk ter njihov status v managementu, prednosti in slabosti ženskih voditeljic, razlike med moškimi in ženskimi stili vodenja, pri čemer je poudarek na dejstvu, da ženske pogosteje uporabljajo participativne, vključujoče in čustveno inteligentne pristope k vodenju. Kljub pozitivnim lastnostim ženske pogosto niso prepoznane kot primerne kandidatke za najvišje funkcije, saj nanje še vedno vplivajo spolni stereotipi in predsodki.
Podrobno so predstavljene glavne karierne ovire žensk: spolni stereotipi in diskriminacija, težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja, pomanjkanje mentorskih odnosov, spolno nadlegovanje, nižje plačilo za enako delo in pomanjkanje vzornic, vpliv materinstva, ki pogosto dodatno oteži karierni napredek, ter notranje ovire, kot so pomanjkanje samozavesti, perfekcionizem in strah pred neuspehom.
Empirični del raziskave vključuje poglobljene polstrukturirane intervjuje z ženskami na vodilnih položajih v slovenskih zavarovalnicah ter kvantitativno analizo javno dostopnih podatkov o plačah članov uprav. Intervjuvanki Nada Klemenčič in Vanja Hrovat podajata osebna pričevanja o svoji karierni poti, izzivih, s katerimi sta se soočali, in strategijah, ki so jima pomagale premagati ovire. Analiza plač razkrije pomembne razlike v bruto in variabilnih prejemkih med ženskami in moškimi na primerljivih vodstvenih položajih v slovenskih zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, d. d. in Vzajemni, zdravstveni zavarovalnici, d. v. z.
Na osnovi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje enakosti spolov v zavarovalniškem sektorju, med drugim: uvedbo mentorskih programov za ženske, promocijo vključujoče organizacijske kulture, ukrepe za boljše usklajevanje dela in zasebnega življenja, transparentno plačno politiko ter odpravo diskriminatornih praks pri napredovanju.
Ključne besede: ženske, vodilni položaji, slovensko zavarovalništvo, enakost spolov, stekleni strop, spolna diskriminacija, profesionalne ovire, organizacijska kultura, vodenje, spodbujanje raznolikosti, kadrovska politika, spolna integracija, stereotipi, vključujoče vodenje, vodstvene strategije, karierne priložnosti, enake možnosti.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,34 MB) |
6. Razlike med spoloma in njihov vpliv na podjetništvoMurat Bajraj, 2025, diplomsko delo Opis: Podjetništvo je ena ključnih značilnosti sodobnega gospodarstva in se lahko obravnava tako kot samostojna kot interdisciplinarna disciplina. Podjetništvo je opredeljeno kot ključ do uspeha, saj vsak posameznik, ki ustanovi novo poslovno organizacijo, vstopa v novo paradigmo podjetništva. Razlike med spoloma v podjetništvu so globalni problem, pri čemer imajo ženske manjše možnosti za podjetništvo kot moški. Neenakost spolov v podjetništvu vpliva na gospodarske, družbene in politične spremembe ter krepi stereotipe in pristranskosti, ki omejujejo udeležbo žensk v podjetništvu.
Diplomsko delo se osredotoča na preučevanje razlik med spoloma in njihov vpliv na podjetništvo, kjer smo predstavili žensko podjetništvo ter stereotipe in predsodke v podjetništvu. V nadaljevanju smo opredelili pojem podjetnik/podjetnica, razlike med podjetnikom in podjetnico v Republiki Sloveniji ter prednosti in slabosti podjetništva.
Na podlagi preučevanja razlik med spoloma v podjetništvu smo ugotovili, da obstajajo pomembne razlike v načinu vodenja in uspešnosti podjetij, ki jih vodijo moški in ženske. Moški podjetniki se pogosto soočajo z manjšimi stereotipi in predsodki v primerjavi z ženskami podjetnicami, kar jim omogoča lažji dostop do finančnih virov in poslovnih priložnosti. Kljub temu ženske podjetnice pogosto prinašajo edinstvene prednosti, kot so boljše medosebne veščine, večja empatija in boljša sposobnost upravljanja s časom, kar lahko prispeva k uspehu podjetja.
Ključne besede: Razlike med spoloma, podjetništvo, spolni stereotipi, spolna diskriminacija.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. Zaščita delavcev v zvezi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju : magistrsko deloAsja Lešnik, 2025, magistrsko delo Opis: Umetna inteligenca čedalje bolj posega v vse faze delovnega razmerja, od njegovega nastanka do prenehanja, pri čemer delodajalcem omogoča avtomatizirano dodeljevanje nalog, spremljanje dela, izvajanje nadzora nad delom in celo odločanje o napredovanjih ali odpuščanju delavcev. Takšna avtomatizacija prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, nižji stroški in optimizacija delovnih procesov, hkrati pa odpira številna tveganja, ki segajo na področje preprečevanja diskriminacije, varstva osebnih podatkov in zasebnosti delavcev, varnosti in zdravja pri delu in vprašanje odgovornosti za škodo.
V magistrski nalogi sem si postavila vprašanje, ali trenutna pravna ureditev zagotavlja ustrezno zaščito delavcev pred tveganji, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence v delovnem okolju. Analizirala sem mednarodne pravne vire (Okvirna konvencija o umetni inteligenci in človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi), pravne vire EU (Akt o umetni inteligenci, Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU, GDPR in Listina EU o temeljnih pravicah) ter nacionalne pravne vire (URS, ZDR-1, ZVZD-1 in ZVOP-2), ki naslavljajo problematiko uporabe umetne inteligence v delovnem okolju.
Ugotovila sem, da določene mehanizme, ki naslavljajo tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih, lahko najdemo že v obstoječem pravnem okviru, vendar pa nobeden izmed naštetih pravnih virov problematike uporabe umetne inteligence v delovnem okolju ne ureja celovito.
Trenutna pravna ureditev ne zagotavlja zadostne zaščite delavcev pred tveganji, povezanimi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju, zaradi česar je potrebna dopolnitev obstoječih predpisov oziroma sprejetje specialnih predpisov, ki bodo posebej naslovili tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju.
Umetna inteligenca bo namreč v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo v delovnem pravu, zato je ključnega pomena, da se pravo pravočasno prilagodi novim izzivom, ki jih umetna inteligenca prinaša.
Ključne besede: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, avtomatizacija delovnih procesov, diskriminacija, varstvo osebnih podatkov, varstvo zasebnosti, varnost in zdravje pri delu, odgovornost, zaščita delavcev, pravna ureditev
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 116
Celotno besedilo (813,59 KB) |
8. Stigmatizacija alkoholizma pri ženskahMaša Robnik Pirmanšek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Čezmerno uživanje alkohola je resen družbeni in zdravstveni problem, ki povečuje tveganje za različne bolezni, psihične motnje in odvisnost, pri čemer se družbena percepcija pitja pogosto razlikuje med spoloma. Ženske, ki trpijo zaradi odvisnosti od alkohola, so pogosto strožje obsojane in se bojijo stigmatizacije, kar otežuje iskanje pomoči in vpliva na njihov proces okrevanja. Namen zaključnega dela je analizirati problem stigmatizacije žensk, odvisnih od alkohola, na podlagi pregleda literature.
Metode: Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL Ultimate, Web of Science in SAGE. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Od 803 rezultatov smo v končno analizo vključili sedem raziskav. Vse te raziskave so pokazale, da so ženske, ki se soočajo z alkoholizmom, pogosto podvržene stigmatizaciji in družbenemu obsojanju. Stigma otežuje proces okrevanja in zdravljenja žensk z motnjami uživanja alkohola in vpliva na njihovo vsakdanje življenje.
Razprava in Zaključek: Stigma žensk, odvisnih od alkohola, predstavlja oviro pri iskanju pomoči ter procesih zdravljenja in okrevanja. S povečanjem ozaveščenosti o tej problematiki ter odpravo negativnih stereotipov lahko ustvarimo bolj podporno okolje, ki ženskam omogoča, da spregovorijo o svojih težavah in poiščejo ustrezno pomoč.
Ključne besede: stigmatizacija, ženske, alkoholizem, odvisnost, diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 61
Celotno besedilo (433,13 KB) |
9. Inovacija ali izguba človečnosti pri uporabi umetne inteligence v policijskem delu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNuša Katančič, 2025, diplomsko delo Opis: Umetna inteligenca (UI) je področje računalništva, ki se ukvarja z razvojem sistemov in algoritmov, sposobnih izvajanja nalog, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Te naloge vključujejo prepoznavanje vzorcev, razumevanje naravnega jezika, učenje iz podatkov in sprejemanje odločitev. UI omogoča računalniškim sistemom, da simulirajo kognitivne procese, kot so razmišljanje, reševanje problemov in prilagajanje novim informacijam. V kontekstu policijskega dela UI omogoča avtomatizacijo in optimizacijo procesov, kot so analiza velikih podatkovnih zbirk, prepoznavanje obrazov in biometričnih podatkov, napovedovanje kriminalnih vzorcev ter spremljanje in zaznavanje varnostnih groženj. Poleg tehničnih vidikov pa se UI sooča tudi z etičnimi in pravnimi izzivi, kot so vprašanja pristranskosti, zasebnosti in odgovornosti pri uporabi teh tehnologij. Empirični del naloge temelji na analizi anketne raziskave, v kateri je sodelovalo 321 anketirancev. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali UI lahko izboljša učinkovitost in varnost kazenskega pregona, ter oceniti, ali prinaša več prednosti ali slabosti. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev seznanjena z uporabo UI v policiji, vendar njihovo razumevanje tehnološkega delovanja ostaja povprečno. Najpogosteje prepoznane koristi vključujejo hitrejšo identifikacijo osumljencev, večjo natančnost pri preiskovanju kaznivih dejanj in zmožnost analize velike količine podatkov v realnem času. Kljub splošnemu zaupanju v UI in njen potencial za izboljšanje učinkovitosti policijskega dela anketiranci izražajo tudi pomembne pomisleke. Med njimi so nezadostno usposabljanje policijskega osebja, možna pristranskost algoritmov in kršitve zasebnosti pri zbiranju in uporabi podatkov. Prav tako večina anketirancev meni, da je UI lahko le dopolnilo, ne pa popolna zamenjava človeškega dejavnika v policiji. Družba ne vidi primarnega cilja uporabe UI zgolj v izboljšanju javne varnosti, kar kaže na potrebo po večji transparentnosti in osveščanju javnosti.
Ključne besede: umetna inteligenca, policijsko delo, prepoznava obrazov, predikcija, diskriminacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,43 MB) |
10. Policijsko nasilje nad temnopoltim prebivalstvom v ZDA : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostLaura Walker, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko policijskega nasilja nad temnopoltimi osebami v Združenih državah Amerike, ki je globoko zakoreninjena v zgodovinskih, socialnih in institucionalnih neenakostih med ameriškim prebivalstvom.
Namen diplomskega dela je raziskati razsežnost tega pojava ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja naloge, kot so:
• pomen zgodovinskega vpliva zakoreninjenega rasizma,
• vloga stereotipov, rasne pristranskosti, dehumanizacije, rasnega profiliranja in institucionalnega rasizma,
• vpliv izobraževanja, usposabljanja in policijske kulture na preprečevanje nasilja.
Delo je teoretične narave in temelji na analizi člankov, raziskav in statističnih podatkov ter zajema tudi analizo primera Georgea Floyda.
Rezultati raziskave kažejo, da so temnopolte osebe v ZDA nesorazmerno pogosto žrtve policijskega nasilja zaradi kombinacije zgodovinskih in rasnih predsodkov, pomanjkanja ustreznega nadzora ter sistemske diskriminacije. Posledice takega nasilja zajemajo psihološke travme diskriminiranih skupnosti ter povečanje družbenih nemirov.
V zaključku diplomsko delo poudarja pomembnost reforme policijskih praks, vključno z obveznimi izobraževanji o rasni občutljivosti, večjo preglednost in odgovornost policije ter vključevanje skupnosti. Delo prispeva k razumevanju vzrokov in posledic policijskega nasilja nad temnopoltimi v ZDA ter vključuje predloge za izboljšanje stanja in zmanjšanje neenakosti.
Ključne besede: policijsko nasilje, sistemski rasizem, nasilje nad temnopoltimi, diskriminacija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,32 MB) |
