| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poslovna etika in diskriminacija zaposlenih na delovnem mestu
Barbara Roškar, 2018, diplomsko delo

Opis: Poslovno etiko lahko najpreprosteje definiramo kot področje etike, ki definira določena poslovna dejanja kot dobra ali slaba ter na podlagi teh definicij, usmerja management, da odloča in ravna po »dobrih« načelih. Vedno več potrošnikov od podjetij zahteva, da se odločajo za bolj etičen način poslovanja, pri čemer, pa so posledično vedno bolj pozorni na zlorabe podjetij in na zlorabe znotraj posameznih podjetij. Veliko govora in pisanja je v zadnjem času, predvsem zaradi znanih afer v poslovnem svetu, posvečenega diskriminaciji v poslovnem svetu. Diskriminacija v poslovnem kontekstu je definirana kot prednostna ali manj prednostna obravnava vsakega posameznika, na podlagi razlogov, ki niso neposredno povezani z njihovimi kvalifikacijami in dejanji na delovnem mestu – rasa, spol, starost, vera in drugo. Zaradi razširjenosti dileme in želje, da se diskriminacija v poslovnem svetu (ter drugih področjih) v največji možni meri omeji, ustanove, ki so zadolžene za boj proti tej vrsti obravnavanja, oblikujejo vse več zakonov, ki drugačno obravnavanje definirajo kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z denarno ali zaporno kaznijo. V skladu z omenjenimi smernicami smo v diplomskem delu opredelili teoretične vidike poslovne etike ter diskriminacije na delovnem mestu. Osredotočili smo se tudi na pravne vidike prepovedi diskriminacije na trgu dela v Republiki Sloveniji. V povezavi s tem, smo obravnavali najpogostejše vrste diskriminacije v Sloveniji in identificirali predloge za prakso, s pomočjo katerih, bi se stanje lahko izboljšalo.
Ključne besede: poslovna etika, diskriminacija, diskriminacija na delovnem mestu, etične dileme, prepoved diskriminacije v Republiki Sloveniji.
Objavljeno v DKUM: 28.06.2019; Ogledov: 2245; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (562,04 KB)

2.
Model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikem proizvodnem podjetju
Suzana Štumpfl, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Staranje prebivalstva prinaša nove izzive, s katerimi se bomo morali spopasti vsi: posamezniki, skozi celoten proces aktivnega staranja, država ter podjetja. V magistrskem delu smo se osredotočili na raven organizacije in motivacijsko ravnanje s starejšimi zaposlenimi znotraj nje. Z raziskavo smo želeli preveriti povezavo med staranjem zaposlenih in upadanjem delovne sposobnosti, vpliv staranja na zapostavljenost starejših v podjetju, zadovoljstvo starejših zaposlenih s pogoji dela ter povezavo med morebitno diskriminacijo starejših delavcev in motivacijo. Pri delodajalcih je pogosto še vedno prisoten negativni stereotip zaposlovanja starejših delavcev in najpogostejši ukrep vidijo v zmanjševanju njihovega števila. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so motivacijski dejavniki za posamezne starejše zaposlene, da bi si želeli in seveda tudi zmogli ostati produktivni v delovnem procesu tudi v prihodnje. Na podlagi preučitve obstoječih raziskav in teoretičnih podlag in analize obstoječega stanja v raziskanem podjetju smo razvili model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Pri razvoju modela smo se osredotočili na medgeneracijsko sodelovanje vseh zaposlenih generacij. V primeru implementacije motivacijskega modela ravnanja s starejšimi zaposlenimi v raziskovano podjetje, bo le ta predstavljal primer dobre prakse ter pomenilo konkurenčno prednost podjetja. Model bi lahko prenesli na nivo celotne skupine ter tudi v ostala podjetja. Dobre prakse so pokazale, da tudi ukrepanje samo na določenem področju, ki je za podjetje in njegove zaposlene najbolj relevantno, pripelje do dobrih rezultatov, ki kasneje postanejo navdih za nadaljnje razvijanje managementa starejših zaposlenih na vseh ostalih nivojih.
Ključne besede: motivacijski model ravnanja s starejšimi zaposlenimi na delovnem mestu medgeneracijsko sodelovanje aktivnih na trgu delovne sile diskriminacija starejših delavcev človeški kapital aktivno staranje
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1944; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici