1. Ekonomske posledice staranja prebivalstva : diplomsko deloTanja Progar, 2004, diplomsko delo Ključne besede: prebivalstvo, starost, struktura, diskriminacija, upokojenci, socialno skrbstvo, javna poraba, javni izdatki, pokojnine, zdravstvo, varčevanje, migracije, socialna varnost, produktivnost, ekonomičnost, gospodarnost, oskrba, demografija, tveganje, socialno varstvo, socialno zavarovanje
Objavljeno: 12.09.2007; Ogledov: 3415; Prenosov: 565
 Celotno besedilo (1004,70 KB) |
2. Vloga učenja v nakupnem vedenju porabnikov : diplomsko deloDavid Šmid, 2004, diplomsko delo Ključne besede: marketing, trženje, prodaja, diskriminacija, kodiranje, spomini, znanje, uporabniki, učenje, blagovne znamke, vedenje, psihologija potrošnika, nakup, behaviorizem, poslovno komuniciranje
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1778; Prenosov: 402
Celotno besedilo (2,13 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. Stališča mladih do homoseksualnosti : diplomsko deloMojca Korošec, 2008, diplomsko delo Ključne besede: pedagogika, psihologija, sociologija, mladi, homoseksualnost, stališča, informiranost, homofobija, diskriminacija, zakonske zveze, diplomska dela
Objavljeno: 21.01.2009; Ogledov: 7633; Prenosov: 2115
Celotno besedilo (715,58 KB) |
7. Socialno zaznavanje Romov : diplomsko delo visokošolskega študijaMaja Žagar, 2008, diplomsko delo Ključne besede: socialno zaznavanje, predsodki, stereotipi, diskriminacija, Romi, romska kultura, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 03.03.2009; Ogledov: 5318; Prenosov: 968
Celotno besedilo (7,75 MB) |
8. ŽENSKE V ZNANOSTI MED DELOM IN DRUŽINOUrška Oblak, 2009, diplomsko delo Opis: V sodobni družbi mnogi lik ženske še vedno povezujejo s predsodki, ki jo utesnjujejo in ji jemljejo dobro voljo. Še posebej zato, ker obstajajo določene dejavnosti, ki jih ženska po mnenju okolja ne zna ali ne zmore dovolj dobro opraviti. Med slednje prištevamo tudi področje znanosti. Naš cilj je bil podrobneje raziskati in preučiti položaj žensk v znanosti in v družinskem okolju nekoč in danes. Osredotočili smo se zlasti na njihov današnji položaj, ki ga še posebej zaznamujeta diskriminacija in neenakost, veliko pozornosti pa smo namenili tudi usklajevanju »plačanega« dela z družinskim in gospodinjskim delom. Ker so vsa ta področja pomembna, da družba ne izgublja intelektualnega potenciala žensk, smo jih raziskali in tako ugotovili položaj žensk v znanosti in raziskovanju v naši državi. Pri tem pa moramo upoštevati, da so v primerjavi s preteklostjo, sedaj ženskam dopuščene nove vloge in možnosti javnega delovanja, a le ob ohranjanju tradicionalnih nalog. Tako je usklajevanje obveznosti med plačanim, gospodinjskim in družinskim delom v današnjem času izjemnega pomena, saj so zaradi asimetrične delitve domačega (družinskega) dela ženske na področju znanosti v težjem položaju kot moški, njihove znanstvene kariere pa ovirane.
Ključne besede: ženske, znanost, delo, družina, usklajevanje, diskriminacija, neenakost.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2974; Prenosov: 385
Celotno besedilo (1,26 MB) |
9. POLITIČNA KOREKTNOST V MEDIJIHUrška Prevalnik, 2009, diplomsko delo Opis: Pojem politična korektnost je obstojal veliko prej kot gibanje pod enakim imenom. Politična korektnost je gibanje, ki skuša iz jezika odstraniti vse besede, ki so na kakršen koli način diskriminativne ali žaljive do drugih. Njegov začetek pripisujejo ameriškim univerzam, ki so za zaščito manjšin predpisale uporabo posebej skovanih besed, s katerimi naj bi znižali stopnjo diskriminacije in s tem, po besedah zagovornikov gibanja, spremenili celotno družbo. Politično korektne besede, kot substituti politično nekorektnim so v veliki meri precej bolj komplicirane, nerodne in v nekaterih primerih celo absurdne. Avtorji številnih politično korektnih slovarjev si niso enotni glede njihovega izbora, zato je verjetnost za njihovo uporabo v vsakdanjem jeziku majhna. Postavlja se vprašanje do kolikšne mere naj bi mediji upoštevali politično korektnost, saj večina nasprotnikov gibanja meni, da je s tem ogrožena svoboda govora. Moje mnenje je, da bi se morali mediji držati zakonitosti politične korektnosti v tolikšni meri, da bi s svojim poročanjem omilili diskriminacijo in žaljenje, a po drugi strani še vedno ohranili svoj smisel in primernost.
Preučevani časopisi in filmi, po pričakovanju, ne vsebujejo veliko politično korektnih besed, medtem ko se politično nekorektne besede pojavljajo pogosto. Med temi najbolj izstopajo tiste, ki diskriminirajo ljudi glede na njihov spol.
Ključne besede: Politična korektnost, jezikovna diskriminacija, sociolingvistika, mediji.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2809; Prenosov: 348
Celotno besedilo (558,62 KB) |
10. RAZLIKE MED SPOLOMA IN NJIHOV VPLIV NA PODJETNIŠTVOTamara Breznik, 2009, diplomsko delo Opis: Ženske so bile s stereotipno vlogo v družbi zaznamovane skozi celotno zgodovino. Predvsem v času 2. svetovne vojne so se zaradi pomanjkanja moških, ki so bili na fronti, začele udejstvovati tudi v poklicih, za katere se je prej smatralo, da so moški. Kljub temu, da je danes drugače in da lahko ženska svojo pot izobraževanja in kariere izbira sama, se za njeno primarno nalogo še vedno šteje skrb za gospodinjstvo, moža ter otroke. Stereotipne predstave o vlogi ženske, so se pričele spreminjati v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko so slednje tudi v Sloveniji pričele izbirati podjetništvo kot obliko kariere. Navkljub rezultatom podjetij, ki jih vodijo ženske in ki so popolnoma primerljivi s podjetji pod vodstvom moških, imajo podjetnice še vedno komplekse pri izbiri dejavnosti. Majhni premiki, ki so bili povzročeni s strani različnih organizacij za vzpodbujanje ženskega podjetništva se sicer poznajo, a se za udejstvovanje v »moškem poklicu« še vedno odloči zelo malo žensk. Le-te vedno bolj spoznavajo določene prednosti podjetništva, med njimi fleksibilnost in več svobode, kar s pridom izkoristijo za boljše usklajevanje družine, doma in kariere. Vedno večjo samozavest podjetnicam dajejo tudi uspehi njihovih podjetij, ki so vzpodbuda in vzgled ostalim ženskam.
Skozi raziskavo, ki smo jo v sklopu diplomske naloge izvedli v krogu podjetnikov in podjetnic, smo prišli do spoznanj, da anketirane osebe po večini menijo, da je podjetništvo želena izbira kariere in da moškim v poslu ni nič lažje kot ženskam. Zanimivo je, da tako menijo tudi anketirane ženske.
Ključne besede: socializacija // spolne vloge // spolne razlike // delitev dela // žensko delo // izobraževanje // zaposlovanje // ženski poklici // moški poklici // enakopravnost spolov // spolna diskriminacija // človekove pravice žensk // pravna ureditev zaposlenih // podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razvoj podjetništva // stanje podjetništva // prednosti podjetništva // slabosti podjetništva // razlike med spoloma // žensko podjetništvo // motivacijski dejavniki // položaj podjetnic // kariera i
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3880; Prenosov: 743
Celotno besedilo (612,03 KB) |
