| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 128
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Iz verig v svobodo: pravni položaj sužnjev v ZDA pred in po osvoboditvi : magistrsko delo
Jan Kaučič, 2024, magistrsko delo

Opis: Suženjstvo opisuje stanje, ko je zasužnjen človek last nekoga drugega, pogosto brez pravic, ki bi mu zagotavljale osebno svobodo ali samoodločanje. Pravno so sužnji obravnavani kot premična lastnina, brez večine pravic, ki jih uživajo svobodni ljudje. Sam zgodovinski razvoj suženjstva je dolgotrajen in sega v zgodnje obdobje človeške civilizacije, kjer so se prve oblike suženjstva pojavile v primitivnih družbah. V Babilonu je suženjstvo pridobilo pravni okvir z uvedbo Hamurabijevega zakonika okoli leta 1790 pr. n. št. V antični Grčiji in Rimu je bilo suženjstvo temeljni del ekonomske in družbene strukture. V obdobju rimske civilizacije je bilo suženjstvo obravnavano kot pravni status, kjer je bila družba razdeljena na svobodne ljudi in sužnje. Sužnji so bili obravnavani, kot lastnina svojega gospodarja, ki je imel nad njimi popolno pravico razpolaganja. V novem veku je transatlantska trgovina s sužnji, ki se je začela v 16. stoletju, privedla do transporta milijonov Afričanov v Novi svet, kjer so bili prisilno uporabljeni kot delovna sila na plantažah v Ameriki. Ta praksa je močno vplivala na gospodarstvo, kulturo in družbene strukture tako v Afriki kot v Ameriki. S prihodom idej Razsvetljenstva in spremembami v moralnih vrednotah je suženjstvo postopoma izgubljalo svojo družbeno sprejemljivost, kar je pripeljalo do različnih gibanj za njegovo odpravo v 19. stoletju. Ratifikacija trinajstega amandmaja leta 1865 v ZDA je formalno odpravila suženjstvo, vendar so bili nekdanji sužnji še naprej soočeni z obsežnimi omejitvami in diskriminacijo, kar je močno vplivalo na njihov pravni in družbeni položaj. Magistrska naloga preučuje pravni položaj sužnjev v Združenih državah Amerike pred in po njihovi formalni osvoboditvi, raziskuje pa tudi dolgoročne pravne in družbene posledice suženjstva. Obravnava zgodovinski razvoj suženjstva, zakonske in sodne spremembe ter njihov vpliv na življenja sužnjev. Raziskovalna naloga analizira ključne sodne primere in zakonodajne spremembe, ki so postopoma preoblikovali institucijo suženjstva in vodili k njegovi odpravi. Osredotoča se na zgodovinski kontekst suženjstva na afriški celini, uvoz sužnjev v ZDA in obdobje po državljanski vojni, vključno z obdobjem »Jim Crow« zakonov, ki so še naprej vplivali na pravni in družbeni položaj osvobojenih Afroameričanov. Namen magistrske naloge je prispevanje k boljšemu razumevanju zgodovinskih dejavnikov, ki so oblikovali samo ameriško družbo.
Ključne besede: suženjstvo, državljanska vojna, abolicionízem, suženjski kodeksi, Ustava Združenih držav Amerike, Afroameričani, rasna diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (812,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Diskriminacija oseb z invalidnostjo pri iskanju zaposlitve
Darja Dovečar, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Diskriminacija oseb z invalidnostjo se pojavlja na številnih področjih, tudi na področju zaposlitve. Pojavlja se lahko v različnih procesih zaposlitve in vseh drugih dejavnostih, povezanih z zaposlitvijo. Metode: Za doseganje namena raziskave smo uporabili metode kvantitativne raziskovalne paradigme, in sicer sekundarno statistično analizo podatkov. Podatke za analizo spremenljivk smo prevzeli iz mednarodne baze Eurostat. Rezultati: Rezultati raziskave so med državami Evropske unije odkrili velike razlike v zaposlitveni vrzeli med osebami z invalidnostjo in osebami brez invalidnosti ter velike razlike v distribucijskih strategijah, ne pa tudi linearne povezave med zaposlitveno vrzeljo ter deleži izdatkov socialnih transferjev v primerjavi z deleži izdatkov za upravne stroške sistema, deleži izdatkov za socialno varstvo v primerjavi z deleži izdatkov za izobraževanje, zdravstvo, obrambo, zaščito, javni red in splošno varnost; deleži izdatkov za preprečevanje socialne izključenosti in brezposelnosti v primerjavi z deleži izdatkov za druga področja socialnega varstva ali deleži izdatkov za pomoč in podporo invalidnosti, brezposelnosti in socialni izključenosti v primerjavi z izdatki za druge skupine socialno izključenih. Diskusija in zaključek: Evropska unija temelji na boju proti vsem oblikam diskriminacije in si prizadeva za posebno varstvo ogroženih skupin. Med temi skupinami so osebe z invalidnostjo, saj invalidnost pogosto povzroča kritične težave pri iskanju zaposlitve.
Ključne besede: diskriminacija, osebe z invalidnostjo, zaposlovanje, iskanje zaposlitve, preprečevanje socialne izključenosti
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

3.
Poročanje portala 24ur.com o begunskih migracijah z Bližnjega vzhoda (2015/16) in Ukrajine (2022) : magistrsko delo
Miha Lapanje, 2024, magistrsko delo

Opis: Leto 2015 in 2016 smo si zapomnili po dogodkih v Evropi, ki so se razvili zaradi vojn na Bližnjem vzhodu. Večletne vojne med državami in humanitarne krize so bile vzrok množičnih migracij ljudi. Vsi tisti, ki so zaradi nasilja in lastne varnosti želeli priti v varne države, so bili izpostavljeni številnim preprekam. Od tihotapcev do nasilja na mejah, diskriminacije v državah in do diskriminatornega pisanja medijev. V letu 2022 smo bili priča še eni obsežni krizi. Napad Rusije na Ukrajino je v beg poslal veliko število prebivalcev. To krizo smo lahko spremljali v popolnoma drugačni luči. Razlike pri obravnavi in sprejemu beguncev med eno in drugo krizo so bile očitne. V nalogi smo raziskovali medijsko poročanje portala 24ur.com o dveh večjih begunskih migracijah. Sledili smo medijskemu diskurzu v eni in drugi krizi. V nalogi smo raziskovali posamezne članke v polletnem obdobju, v katerem so mediji največ pisali. Raziskovalni del naloge predstavlja analizo medijskega poročanja o dogajanju v zvezi z begunskimi migracijami. Analizirali smo izbrana 202 članka na podlagi vnaprej določenih spremenljivk. V kvantitativni analizi smo preverjali intenziteto poročanja po mesecih, uporabo ključnih besed, način medijskega diskurza in poročanje o številčnosti beguncev. V kvalitativnem delu smo analizirali prikazano podobo begunca, varnostno vprašanje in vključenost pogovorov z begunci v članke. Ugotovili smo, da je portal 24ur.com uporabljal drugačen medijski diskurz v drugem obravnavanem obdobju, kjer je uporabljal manj varnostnega diskurza in več humanitarnega. Analize so nam pokazale, da so pri večini analiziranih spremenljivk obstajale razlike med prvim in drugim obdobjem.
Ključne besede: begunske migracije, medijski diskurz, diskriminacija, Bližnji vzhod, Ukrajina, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 15.03.2024; Ogledov: 356; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (968,42 KB)

4.
Temeljne pravice in izzivi digitalizacije : od pravne ureditve do prakse
2023

Opis: Bliskovit razvoj digitalizacije vpliva na vsa področja našega življenja. Na ravni EU se v zadnjih letih že odvija široka etična in pravna razprava o umetni inteligenci, robotiki stvari, močnih komunikacijskih omrežjih in primernem regulativnem okvirju, ki mora spoštovati tudi temeljne pravice. O tem so leta 2020 v sklopu Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) raziskovali na Pravni fakulteti UM skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru, in sicer Pravne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Filozofske fakultete. Namen projekta in pričujoče monografije je ozaveščati vse družbene deležnike o vplivu digitalizacije na družbena razmerja in pripraviti podlago za smernice za bodoče urejanje digitalizacije.
Ključne besede: digitalizacija, umetna inteligenca, etične dileme, pravna država, diskriminacija, varstvo zasebnosti
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 450; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Diskriminacija na delovnem mestu
Klara Zalokar, 2023, diplomsko delo

Opis: V današnji kulturi se srečujemo z vprašanji, ki nas spodbujajo k razmisleku o vrednotah enakosti, strpnosti in etičnega vedenja na delovnem mestu. Diskriminacija na delovnem mestu je še vedno resen problem, ki vpliva na življenja številnih ljudi. Diskriminacija na podlagi spola, etnične pripadnosti, starosti, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti globoko zaznamuje posameznikovo samozavest in prihodnost. Žal se še vedno srečujemo z nepravičnim obravnavanjem in neenakimi možnostmi na delovnem mestu, ki naj bi bil prostor produktivnega sodelovanja in napredka. V diplomski nalogi smo predstavili pomen etike in etičnega kodeksa, ki sta ključnega pomena za preprečevanje diskriminacije v podjetjih. Analizirali smo delovanje etičnih kodeksov, ki naj bi služili kot vodilo za etično in moralno ravnanje v organizacijah in kako dobro obravnavajo vprašanje diskriminacije. Etičnim vprašanjem se večina sodobnih vodij ne more izogniti ne glede na to, ali gre za vprašanje poštenega plačila in delovnih pogojev, spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ali zgolj uporabe poslovnih sredstev za osebno korist. Opisali smo osebne okoliščine, na podlagi katerih je lahko posameznik diskriminiran, vrste diskriminacije, ki se pojavljajo v organizacijskem okolju, ter posledice za zaposlene. V drugem delu diplomskega dela, in sicer v empiričnem, smo naredili raziskavo, kako so urejeni etični kodeksi v podjetjih, kakšna je stopnja diskriminacije in v kakšnih oblikah jo zaposleni občutijo. Od petih zastavljenih hipotez smo dve hipotezi potrdili. Ugotovili smo, da so na splošno etični kodeksi v podjetjih dobro urejeni in da je diskriminacija še vedno prisotna, ampak ne v tolikšni meri, kot smo pričakovali.
Ključne besede: etika, etični kodeks, diskriminacija, delovno mesto, neenakost.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

6.
Vključevanje odraslih z redkimi oblikami raka (sarkoma) v družbo : magistrsko delo
Gabi Bezjak, 2023, magistrsko delo

Opis: Socialna inkluzija je ključna za pravično in enakopravno družbo. V sedanjem času pa se soočamo z izzivi, ki otežujejo to inkluzijo. Eden od teh izzivov je redek rak, imenovan sarkom, ki predstavlja manj kot odstotek vseh malignih tumorjev pri odraslih. Pogosto se spregleda in bolniki se soočajo s pomanjkanjem ozaveščenosti o tej bolezni. Diskriminacija in stigmatizacija bolnikov s sarkomom otežujeta njihov dostop do ustreznejše zdravstvene oskrbe, podpore in zaposlitve. Za dosego socialne inkluzije sta ključna ozaveščanje in izobraževanje, s katerima se spodbuja razumevanje in sočutje do teh ljudi. Pomembno je zagotoviti ustrezne vire in storitve za bolnike, da lahko živijo polno in neodvisno življenje. Z ozaveščanjem je treba spodbujati zgodnje odkrivanje raka in izboljšati dostop do specializirane zdravstvene oskrbe ter podpirati raziskave in inovacije na tem področju. Namen naše raziskave je predstaviti subjektivno zaznavo soočanja petih bolnikov z redko boleznijo (obliko raka sarkoma), proces soočanja z boleznijo s poudarkom na zaznavanju njihove vključenosti v družbo. Intervjuvanci so izrazili skupno mnenje, da je potrebno prisluhniti njihovim potrebam in težavam ter sprejeti ukrepe za izboljšanje njihovega dostojanstva in kakovosti življenja. Prav tako se strinjajo, da je o tej temi treba več govoriti, saj lahko to prispeva k izboljšanju položaja tudi drugih bolnikov s to boleznijo.
Ključne besede: socialna inkluzija, redek rak, sarkom, diskriminacija, ozaveščanje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 725; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

7.
Stigmatizacija gluhih in naglušnih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Pia Makuc, 2023, diplomsko delo

Opis: Gluhi in naglušni se zaradi svoje invalidnosti v življenju spopadajo z različnimi težavami. Okvara sluha spremeni življenje tako gluhi oziroma naglušni osebi kot tudi njeni družini, saj je potrebno veliko učenja, motiviranja in prilagajanja, da se oseba z okvaro sluha čim bolj uspešno integrira v družbo. Zaradi okvare sluha so gluhi in naglušni s strani slišečih pogosto diskriminirani, kar jim povzroča občutek neenakosti in socialne izključenosti. Gluhim in naglušnim se v veliko primerih ne priznava invalidnosti, to pa povečuje njihovo stigmatizacijo. Velik problem jim predstavlja komunikacijska prepreka, saj zaradi oteženega navezovanja stikov pogosto občutijo družbeno izključenost in izolacijo. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi za lažje razumevanje obravnavane tematike. V nadaljevanju je opisana vloga družbeno nadzorstvenih mehanizmov, ki so ključnega pomena za uspešno integracijo v družbo. Izbrani in opisani so trije najpomembnejši mehanizmi. Ker je stigma gluhih in naglušnih prisotna na vseh področjih njihovega življenja, je opisano in predstavljeno nekaj področij pri katerih pride najbolj do izraza. Na koncu teoretičnega dela so opisane posledice diskriminiranja in družbenega izključevanja, ki veljajo tako za gluho kot tudi ostalo populacijo. Za bolj podrobno analizo obravnavane tematike in preverjanje hipotez je bil v empiričnem delu diplomske naloge pripravljen vprašalnik, ki je bil namenjen izključno gluhi in naglušni populaciji. Ugotovitve empiričnega dela so potrdile diskriminacijo gluhih in naglušnih še zlasti na področju iskanja zaposlitve. Na koncu je glede na teorijo in rezultate ankete napisana razprava. V zaključku je podana kritika diplomske naloge in priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: gluhi in naglušni, gluhota, naglušnost, stigmatizacija, diskriminacija, socialna izključenost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

8.
Nasilje nad LGBTQ+ osebami : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Janaki Šurbek, 2023, diplomsko delo

Opis: Nasilje se odvija vsakodnevno na različnih nivojih družbe. Najpogosteje se izvaja nad marginaliziranimi deli družbe, kamor spadajo tudi LGBTQ+ osebe. Nasilna dejanja se dogajajo na grobem fizičnem kot tudi psihičnem nivoju. Posamezniki ali skupine, ki sprejemajo heteronormativnost kot edino sprejemljivo, zavedno ali nezavedno, prizadenejo LGBTQ+ pripadnike in jih odrivajo na rob družbe ter to pozicijo tudi vzdržujejo. Posledice nasilja lahko LGBTQ+ osebe nosijo s seboj vse življenje. Te jim onemogočajo vključitev v širšo družbo na sprejemajoč in spoštljiv način. Mnoge države regulirajo področje diskriminacije in poskušajo na mnoge načine usmeriti družbo v enakovredno obravnavanje LGBTQ+ oseb in ostalih marginalnih skupin. Pri obravnavanju LGBTQ+ tematik se Republika Slovenija ravna po direktivah Evropske unije. Na mnogih področjih je v primerjavi z najnaprednejšimi evropskimi državami v zaostanku.
Ključne besede: LGBTQ+, nasilje, mikroagresija, posledice nasilja, diskriminacija, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.04.2023; Ogledov: 716; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
Izzivi uporabe sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih : magistrsko delo
Maša Ocepek, 2022, magistrsko delo

Opis: Uporaba sistemov umetne inteligence je že nekaj let prisotna v različnih sferah posameznikovega zasebnega in družbenega življenja, čeprav se njene prisotnosti pogosto niti ne zavedamo. Ljudje izraz umetna inteligenca po večini še vedno povezujejo z roboti, ki imajo človeku podobne lastnosti, vendar pa umetna inteligenca ni omejena le na uporabo v robotiki. Uporabljajo jo različne aplikacije, s katerimi se posamezniki srečujemo v vsakdanjem življenju, kot je na primer odklepanje pametnega telefona ali osebnega računalnika s prepoznavo obraza, označevanje oseb na fotografiji na družbenih omrežij (na primer Facebook) ali aplikacija Google Translate. V magistrskem delu se osredotočamo in raziskujemo predvsem uporabo sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in njen vpliv na posameznika in družbo. Sistemi umetne inteligence imajo pomemben potencial tudi za uporabo pri izvrševanju nalog in pooblastil organov kazenskega pregona, saj so sposobni v zelo kratkem času obdelati, primerjati in kategorizirati veliko količino razpoložljivih podatkov. Iz tega razloga so organi kazenskega pregona uporabo tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, že vključili v različne sfere svojega delovanja. Kljub priložnostim, ki jih uporaba sistemov umetne inteligence prinaša v policijskih postopkih, pa ti sistemi pomembno vplivajo tudi na številne človekove pravice in temeljne svoboščine ter procesnopravna jamstva v kazenskem postopku. Ker gre za relativno mlado tehnologijo v razvoju, v svetu na globalni ravni še ni sprejete enotne definicije sistemov umetne inteligence, prav tako pa tudi obstoječi regulativni okvir ne zadosti potrebam za varno in pravično uporabo teh sistemov. Zaradi specifike delovanja, ki je večini posameznikov nepoznana in nedoumljiva, številnih odprtih možnosti uporabe sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in čezmejnih vplivov uporabe sistemov umetne inteligence, je zato nujno, da mednarodna skupnost enotno pristopi k oblikovanju enotne definicije sistemov umetne inteligence in sprejetju ustreznega regulativnega okvira, ki bo zagotovil spoštovanje mednarodno in ustavno priznanih človekovih pravic.
Ključne besede: umetna inteligenca, človekove pravice, napovedno policijsko delo, prepoznavanje obraza, prepoznavanje registrskih tablic, zasebnost, diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 704; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

10.
Vloga žensk v managementu v Evropski uniji
Marija Jovičić, 2022, diplomsko delo

Opis: Ženske so drugačne od moških na vseh področjih življenja, vendar je bil pomen žensk za obstoj ter razvoj družbe in organizacijo vedno odločujoč. Kljub temu se ženske v managementu še vedno soočajo s številnimi ovirami, stereotipi in diskriminacijo s strani družbe, ki povzročajo neenakost med ženskami in moškimi v managementu, posledično pa tudi razlike v višini plač in neenakosti v možnostih napredovanja. V 20. stoletju se je število žensk na vodstvenih položajih povečalo, tudi sodobna družba vzpodbuja napredovanju žensk v managementu, vendar je dejanska zastopanost žensk na vodstvenih položajih v primerjavi z zastopanostjo moških še vedno prenizka. Povečanje vloge in pomena žensk v družbi, še posebej na vodstvenih položajih, v organizacijah je izrednega pomena za napredek in razvoj družbe, saj socialni položaj žensk ni le stvar posameznika, ampak tudi celotne družbe. Ženske so v management uvedle povsem drugačen način in stil vodenja ter upravljanja, s številnimi prednostmi in malo slabostmi, ampak nedvomno uspešen.
Ključne besede: management, položaj žensk, diskriminacija, sodobna družba, neenakost
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 508; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 16.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici