Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Podjetništvo je ena ključnih značilnosti sodobnega gospodarstva in se lahko obravnava tako kot samostojna kot interdisciplinarna disciplina. Podjetništvo je opredeljeno kot ključ do uspeha, saj vsak posameznik, ki ustanovi novo poslovno organizacijo, vstopa v novo paradigmo podjetništva. Razlike med spoloma v podjetništvu so globalni problem, pri čemer imajo ženske manjše možnosti za podjetništvo kot moški. Neenakost spolov v podjetništvu vpliva na gospodarske, družbene in politične spremembe ter krepi stereotipe in pristranskosti, ki omejujejo udeležbo žensk v podjetništvu. Diplomsko delo se osredotoča na preučevanje razlik med spoloma in njihov vpliv na podjetništvo, kjer smo predstavili žensko podjetništvo ter stereotipe in predsodke v podjetništvu. V nadaljevanju smo opredelili pojem podjetnik/podjetnica, razlike med podjetnikom in podjetnico v Republiki Sloveniji ter prednosti in slabosti podjetništva. Na podlagi preučevanja razlik med spoloma v podjetništvu smo ugotovili, da obstajajo pomembne razlike v načinu vodenja in uspešnosti podjetij, ki jih vodijo moški in ženske. Moški podjetniki se pogosto soočajo z manjšimi stereotipi in predsodki v primerjavi z ženskami podjetnicami, kar jim omogoča lažji dostop do finančnih virov in poslovnih priložnosti. Kljub temu ženske podjetnice pogosto prinašajo edinstvene prednosti, kot so boljše medosebne veščine, večja empatija in boljša sposobnost upravljanja s časom, kar lahko prispeva k uspehu podjetja.
Ključne besede: Razlike med spoloma, podjetništvo, spolni stereotipi, spolna diskriminacija.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Uvod: Čezmerno uživanje alkohola je resen družbeni in zdravstveni problem, ki povečuje tveganje za različne bolezni, psihične motnje in odvisnost, pri čemer se družbena percepcija pitja pogosto razlikuje med spoloma. Ženske, ki trpijo zaradi odvisnosti od alkohola, so pogosto strožje obsojane in se bojijo stigmatizacije, kar otežuje iskanje pomoči in vpliva na njihov proces okrevanja. Namen zaključnega dela je analizirati problem stigmatizacije žensk, odvisnih od alkohola, na podlagi pregleda literature. Metode: Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL Ultimate, Web of Science in SAGE. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Od 803 rezultatov smo v končno analizo vključili sedem raziskav. Vse te raziskave so pokazale, da so ženske, ki se soočajo z alkoholizmom, pogosto podvržene stigmatizaciji in družbenemu obsojanju. Stigma otežuje proces okrevanja in zdravljenja žensk z motnjami uživanja alkohola in vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Razprava in Zaključek: Stigma žensk, odvisnih od alkohola, predstavlja oviro pri iskanju pomoči ter procesih zdravljenja in okrevanja. S povečanjem ozaveščenosti o tej problematiki ter odpravo negativnih stereotipov lahko ustvarimo bolj podporno okolje, ki ženskam omogoča, da spregovorijo o svojih težavah in poiščejo ustrezno pomoč.
Ključne besede: stigmatizacija, ženske, alkoholizem, odvisnost, diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (433,13 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko policijskega nasilja nad temnopoltimi osebami v Združenih državah Amerike, ki je globoko zakoreninjena v zgodovinskih, socialnih in institucionalnih neenakostih med ameriškim prebivalstvom. Namen diplomskega dela je raziskati razsežnost tega pojava ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja naloge, kot so: • pomen zgodovinskega vpliva zakoreninjenega rasizma, • vloga stereotipov, rasne pristranskosti, dehumanizacije, rasnega profiliranja in institucionalnega rasizma, • vpliv izobraževanja, usposabljanja in policijske kulture na preprečevanje nasilja. Delo je teoretične narave in temelji na analizi člankov, raziskav in statističnih podatkov ter zajema tudi analizo primera Georgea Floyda. Rezultati raziskave kažejo, da so temnopolte osebe v ZDA nesorazmerno pogosto žrtve policijskega nasilja zaradi kombinacije zgodovinskih in rasnih predsodkov, pomanjkanja ustreznega nadzora ter sistemske diskriminacije. Posledice takega nasilja zajemajo psihološke travme diskriminiranih skupnosti ter povečanje družbenih nemirov. V zaključku diplomsko delo poudarja pomembnost reforme policijskih praks, vključno z obveznimi izobraževanji o rasni občutljivosti, večjo preglednost in odgovornost policije ter vključevanje skupnosti. Delo prispeva k razumevanju vzrokov in posledic policijskega nasilja nad temnopoltimi v ZDA ter vključuje predloge za izboljšanje stanja in zmanjšanje neenakosti.
Ključne besede: policijsko nasilje, sistemski rasizem, nasilje nad temnopoltimi, diskriminacija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Vsak dan se srečujemo s problematiko enakosti spolov na trgu dela. Gre za kompleksen problem, ki je sestavljen iz veliko različnih dejavnikov. V magistrsem delu smo proučevali mnenja žensk in moških o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji in ugotavljali, ali je med mnenji glede na spol možno opaziti določene razlike. Natančneje smo i raziskali, kakšen pogled imajo ženske in moški na plačne vrzeli med spoloma. Zanimalo nas je, kakšna so mnenja anketirancev o tradicionalnih vlogah glede na različne starostne skupine in glede na spol. Izhajali smo iz dejstva, da tradicionalne vloge spolov močno vplivajo na segregacijo poklicev po spolu. Proučevali smo, kako se razlikujejo mnenja o prisotnosti spolne diskriminacije na delovnem mestu glede na spol in končano izobrazbo anketirancev. Zanimalo nas je tudi, kakšen pogled imajo anketiranci na vlogo javne politike in vlade pri odpravljanju neenakosti med spoloma na delovnem mestu. Raziskava je izvedena z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali zaposlenim v različnih panogah in sektorjih. Rezultati kažejo, da je možno opaziti razlike v mnenjih o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji glede na spol, starost in končano izobrazbo anketirancev. Ženske v povprečju menijo, da je neenakost spolov na trgu dela problem, moški pa v povprečju do problema niso opredeljeni. Glede na izobrazbo in starost se razlike v mnenjih kažejo pri moških starih med 33 in 49 let, ki ne odstopajo od tradicionalnih vlog spolov ter moških s končano več kot srednjo šolo, ki imajo nevtralen pogled na spolno diskriminacijo na delovnem mestu. Kljub temu je mnenje žensk in moških o določenih problematikah neenakosti spolov na trgu dela dokaj enotno, kar kaže na napredek in manjšanje vrzeli med spoloma. Še vedno je možno opaziti močan vpliv tradicionalnih vlog spolov, diskriminacije in pristranskosti ter močno segregacijo poklicev glede na spol.
Ključne besede: plačne vrzeli, poklicna segregacija, spolna diskriminacija, tradicionalne vloge spolov
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava čezmejno prekinitev neželene nosečnosti v Evropski uniji. Problem, ki ga naloga naslavlja, je raznolikost nacionalnih zakonodaj glede splava v državah članicah EU in vpliv pravice do prostega gibanja ter dostopa do čezmejnih zdravstvenih storitev na pravico splava. Medtem ko so nekatere države članice splav v celoti legalizirale in omogočajo širok dostop do storitev splava, so druge države članice uvedle stroge omejitve ali pa splav celo prepovedale, razen v izjemnih okoliščinah. Ta raznolikost je posledica različnih zgodovinskih, kulturnih, verskih in političnih dejavnikov, ki vplivajo na nacionalno zakonodajo držav članic. Cilj naloge je preučiti pravne vidike čezmejnega dostopa do splava in ugotoviti, kako pravice, kot so prosto gibanje oseb, prost pretok storitev ter dostop do zdravstvenih storitev, v EU vplivajo na dostop do splava. Naloga se osredotoča na države z omejevalno zakonodajo, kot sta Malta in Poljska, podrobneje pa obravnava tudi nekatere države članice z liberalno zakonodajo, in sicer Slovenijo, Hrvaško, Nizozemsko ter Nemčijo. Naloga poseben poudarek daje regulaciji dostopa do čezmejne prekinitve neželene nosečnosti v okviru primarnega prava EU, splošnih pravnih načel, direktiv, resolucij in drugih pobud civilne družbe na področju splava. Glavne ugotovitve kažejo, da različnost pravnih režimov med državami članicami vodi v neenakosti glede dostopa do splava, kar postavlja ženske, ki prihajajo iz držav z omejevalno zakonodajo, v neenakopraven položaj. Države z omejevalno zakonodajo pogosto ovirajo dostop žensk do splava, zaradi česar se te zatekajo k potovanju v države z liberalnejšo zakonodajo. Naloga poudarja potrebo po usklajenih rešitvah na ravni EU, ki bi zagotovile enak dostop do reproduktivnih pravic za vse ženske, ne glede na državo članico, iz katere prihajajo.
Ključne besede: splav, reproduktivne pravice, pravice žensk, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, diskriminacija, prosto gibanje
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 82
Celotno besedilo (723,69 KB)