Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V današnji kulturi se srečujemo z vprašanji, ki nas spodbujajo k razmisleku o vrednotah enakosti, strpnosti in etičnega vedenja na delovnem mestu. Diskriminacija na delovnem mestu je še vedno resen problem, ki vpliva na življenja številnih ljudi. Diskriminacija na podlagi spola, etnične pripadnosti, starosti, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti globoko zaznamuje posameznikovo samozavest in prihodnost. Žal se še vedno srečujemo z nepravičnim obravnavanjem in neenakimi možnostmi na delovnem mestu, ki naj bi bil prostor produktivnega sodelovanja in napredka. V diplomski nalogi smo predstavili pomen etike in etičnega kodeksa, ki sta ključnega pomena za preprečevanje diskriminacije v podjetjih. Analizirali smo delovanje etičnih kodeksov, ki naj bi služili kot vodilo za etično in moralno ravnanje v organizacijah in kako dobro obravnavajo vprašanje diskriminacije. Etičnim vprašanjem se večina sodobnih vodij ne more izogniti ne glede na to, ali gre za vprašanje poštenega plačila in delovnih pogojev, spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ali zgolj uporabe poslovnih sredstev za osebno korist. Opisali smo osebne okoliščine, na podlagi katerih je lahko posameznik diskriminiran, vrste diskriminacije, ki se pojavljajo v organizacijskem okolju, ter posledice za zaposlene. V drugem delu diplomskega dela, in sicer v empiričnem, smo naredili raziskavo, kako so urejeni etični kodeksi v podjetjih, kakšna je stopnja diskriminacije in v kakšnih oblikah jo zaposleni občutijo. Od petih zastavljenih hipotez smo dve hipotezi potrdili. Ugotovili smo, da so na splošno etični kodeksi v podjetjih dobro urejeni in da je diskriminacija še vedno prisotna, ampak ne v tolikšni meri, kot smo pričakovali.
Ključne besede: etika, etični kodeks, diskriminacija, delovno mesto, neenakost.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 85; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Gluhi in naglušni se zaradi svoje invalidnosti v življenju spopadajo z različnimi težavami. Okvara sluha spremeni življenje tako gluhi oziroma naglušni osebi kot tudi njeni družini, saj je potrebno veliko učenja, motiviranja in prilagajanja, da se oseba z okvaro sluha čim bolj uspešno integrira v družbo. Zaradi okvare sluha so gluhi in naglušni s strani slišečih pogosto diskriminirani, kar jim povzroča občutek neenakosti in socialne izključenosti. Gluhim in naglušnim se v veliko primerih ne priznava invalidnosti, to pa povečuje njihovo stigmatizacijo. Velik problem jim predstavlja komunikacijska prepreka, saj zaradi oteženega navezovanja stikov pogosto občutijo družbeno izključenost in izolacijo. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi za lažje razumevanje obravnavane tematike. V nadaljevanju je opisana vloga družbeno nadzorstvenih mehanizmov, ki so ključnega pomena za uspešno integracijo v družbo. Izbrani in opisani so trije najpomembnejši mehanizmi. Ker je stigma gluhih in naglušnih prisotna na vseh področjih njihovega življenja, je opisano in predstavljeno nekaj področij pri katerih pride najbolj do izraza. Na koncu teoretičnega dela so opisane posledice diskriminiranja in družbenega izključevanja, ki veljajo tako za gluho kot tudi ostalo populacijo. Za bolj podrobno analizo obravnavane tematike in preverjanje hipotez je bil v empiričnem delu diplomske naloge pripravljen vprašalnik, ki je bil namenjen izključno gluhi in naglušni populaciji. Ugotovitve empiričnega dela so potrdile diskriminacijo gluhih in naglušnih še zlasti na področju iskanja zaposlitve. Na koncu je glede na teorijo in rezultate ankete napisana razprava. V zaključku je podana kritika diplomske naloge in priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: gluhi in naglušni, gluhota, naglušnost, stigmatizacija, diskriminacija, socialna izključenost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 139; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: Uporaba sistemov umetne inteligence je že nekaj let prisotna v različnih sferah posameznikovega zasebnega in družbenega življenja, čeprav se njene prisotnosti pogosto niti ne zavedamo. Ljudje izraz umetna inteligenca po večini še vedno povezujejo z roboti, ki imajo človeku podobne lastnosti, vendar pa umetna inteligenca ni omejena le na uporabo v robotiki. Uporabljajo jo različne aplikacije, s katerimi se posamezniki srečujemo v vsakdanjem življenju, kot je na primer odklepanje pametnega telefona ali osebnega računalnika s prepoznavo obraza, označevanje oseb na fotografiji na družbenih omrežij (na primer Facebook) ali aplikacija Google Translate. V magistrskem delu se osredotočamo in raziskujemo predvsem uporabo sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in njen vpliv na posameznika in družbo. Sistemi umetne inteligence imajo pomemben potencial tudi za uporabo pri izvrševanju nalog in pooblastil organov kazenskega pregona, saj so sposobni v zelo kratkem času obdelati, primerjati in kategorizirati veliko količino razpoložljivih podatkov. Iz tega razloga so organi kazenskega pregona uporabo tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, že vključili v različne sfere svojega delovanja. Kljub priložnostim, ki jih uporaba sistemov umetne inteligence prinaša v policijskih postopkih, pa ti sistemi pomembno vplivajo tudi na številne človekove pravice in temeljne svoboščine ter procesnopravna jamstva v kazenskem postopku. Ker gre za relativno mlado tehnologijo v razvoju, v svetu na globalni ravni še ni sprejete enotne definicije sistemov umetne inteligence, prav tako pa tudi obstoječi regulativni okvir ne zadosti potrebam za varno in pravično uporabo teh sistemov. Zaradi specifike delovanja, ki je večini posameznikov nepoznana in nedoumljiva, številnih odprtih možnosti uporabe sistemov umetne inteligence v policijskih postopkih in čezmejnih vplivov uporabe sistemov umetne inteligence, je zato nujno, da mednarodna skupnost enotno pristopi k oblikovanju enotne definicije sistemov umetne inteligence in sprejetju ustreznega regulativnega okvira, ki bo zagotovil spoštovanje mednarodno in ustavno priznanih človekovih pravic.
Ključne besede: umetna inteligenca, človekove pravice, napovedno policijsko delo, prepoznavanje obraza, prepoznavanje registrskih tablic, zasebnost, diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 448; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučevali, kaj je postopek profiliranja, kdo ga sme izvajati in kaj sledi, če so med postopkom ugotovljene nepravilnosti, ki se naslanjajo na diskriminacijo. Ker je policija varnostni organ, ki ima poleg drugih državnih in nadzornih varnostnih organov največ razlogov za izvajanje postopka identifikacije, se ravno pri njih pojavlja največ primerov nepravilne uporabe pooblastil, ki so jim dodeljena. Cilj diplomske naloge je navedba zakonske podlage za izvajanje postopkov identifikacije, povzetek različnih načinov profiliranja in ugotavljanje kršitev pravic obravnavanih med postopki. Naslednji cilj je bil, da poudarimo problem diskriminacije, ki se dogaja v vsakdanjiku, kjer smo kot del enakopravne družbe lahko krivično obravnavani zaradi raznih osebnih lastnosti. V empiričnem delu diplomske naloge smo opisali pomen etničnega profiliranja, njegovo nezakonitost in vpliv, ki ga ima na družbo. Navedli smo poročila o diskriminaciji na konkretnih primerih, ko so pooblaščeni varnostni organi kršili zakon o diskriminaciji in osebne pravice obravnavanih z nepravilnimi izvajanji postopkov identifikacije. V zadnjem delu diplomskega dela smo potrdili ali ovrgli predpostavke oziroma hipoteze. Ugotovili smo, da diskriminacija v Sloveniji še zmeraj predstavlja pravno moralni, politični in varnostni problem, saj je nerešenih in nepojasnjenih ogromno primerov. Odnos večine Slovencev kot tudi organov do družbeno različnih skupin je precej nestrpen in predstavlja problem družbene diskriminacije na več področjih. Kljub družbenemu napredku, napredku znanja in tehnologije ljudje še zmeraj ne znamo izločiti svojih predsodkov in sprejeti preprostega dejstva: vsi drugačni, vsi enakopravni.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, diskriminacija, etična diskriminacija, enakopravnost, policijsko pooblastilo
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 712; Prenosov: 108
Celotno besedilo (628,07 KB)

Opis: V magistrskem delu analiziram izbrana romana svetovne književnosti Tek za zmajem in Tisoč veličastnih sonc. Avtor obeh je afganistansko-ameriški pisatelj Khaled Hosseini. V teoretičnem delu se osredotočam na pojem »postkolonializem«, katerega sem smiselno opredelila in pojasnila, zakaj romana sodita v postkolonialno književnost. Ugotovila sem, da je glavni vidik postkolonializma največkrat nasilen spopad kultur, saj želi kolonialni vodja dominirati tamkajšnje prebivalce in v njihovo kulturo vnesti svoja načela. Postkolonializacija je posledično proces sprememb: uničenja, obnovitve in izgube moči. Ugotovitve sem povezala z Afganistanom, ki je s prihodom ruskih kolonialnih sil in osvajanjem ozemlja doživel obliko nadvlade. Na osnovi razprav in člankov, ki sem jih našla v povezavi s postkolonializmom in Afganistanom, trdim, da Afganistan sodi med postkolonialne družbe. Postkolonializem obravnava in poudarja konflikte identitete in kulturne pripadnosti postkolonialnih subjektov, kateri ne upajo vzpostaviti lastne volje, hkrati pa veljajo za oddaljene, zatirane in diskriminirane. Družbeni položaj oseb moškega in ženskega spola v afganistanski družbi, in posledično tudi v romanih, se močno razlikuje. Diskriminirane so bile predvsem osebe ženskega spola, zato podrobno opišem vlogo ženske v času postkolonializma. V obeh romanih na življenja glavnih likov vpliva brutalni zunanji svet, na katerega sami niso pripravljeni. Na njih vplivajo pomembne odločitve, s katerimi se morajo soočiti, in stvari, nad katerimi nimajo nadzora: revolucije, vojne, ekstremizem, zatiranje, stiske in diskriminacija. Zgodovinske okoliščine afganistanske vojne v vseh pogledih močno vplivajo na odnose med glavnimi literarnimi liki v romanih. V empiričnem delu magistrske naloge sta izbrana romana analizirana z vidika izstopajočih tem in motivov. Oba romana sta večgeneracijska, zato je odnos med staršem in otrokom, z vsemi očitnimi kompleksnostmi in protislovji, pomembna tema, prav tako kot tudi teme ljubezni, vojne, prijateljstva in diskriminacije, pri čemer izstopa prepad med dvema etničnima skupinama.
Ključne besede: postkolonializem, Khaled Hosseini, afganistanska vojna, Tek za zmajem, Tisoč veličastnih sonc, diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 774; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,28 MB)