1. Razlike med spoloma in njihov vpliv na podjetništvoMurat Bajraj, 2025, diplomsko delo Opis: Podjetništvo je ena ključnih značilnosti sodobnega gospodarstva in se lahko obravnava tako kot samostojna kot interdisciplinarna disciplina. Podjetništvo je opredeljeno kot ključ do uspeha, saj vsak posameznik, ki ustanovi novo poslovno organizacijo, vstopa v novo paradigmo podjetništva. Razlike med spoloma v podjetništvu so globalni problem, pri čemer imajo ženske manjše možnosti za podjetništvo kot moški. Neenakost spolov v podjetništvu vpliva na gospodarske, družbene in politične spremembe ter krepi stereotipe in pristranskosti, ki omejujejo udeležbo žensk v podjetništvu.
Diplomsko delo se osredotoča na preučevanje razlik med spoloma in njihov vpliv na podjetništvo, kjer smo predstavili žensko podjetništvo ter stereotipe in predsodke v podjetništvu. V nadaljevanju smo opredelili pojem podjetnik/podjetnica, razlike med podjetnikom in podjetnico v Republiki Sloveniji ter prednosti in slabosti podjetništva.
Na podlagi preučevanja razlik med spoloma v podjetništvu smo ugotovili, da obstajajo pomembne razlike v načinu vodenja in uspešnosti podjetij, ki jih vodijo moški in ženske. Moški podjetniki se pogosto soočajo z manjšimi stereotipi in predsodki v primerjavi z ženskami podjetnicami, kar jim omogoča lažji dostop do finančnih virov in poslovnih priložnosti. Kljub temu ženske podjetnice pogosto prinašajo edinstvene prednosti, kot so boljše medosebne veščine, večja empatija in boljša sposobnost upravljanja s časom, kar lahko prispeva k uspehu podjetja. Ključne besede: Razlike med spoloma, podjetništvo, spolni stereotipi, spolna diskriminacija. Objavljeno v DKUM: 13.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. Zaščita delavcev v zvezi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju : magistrsko deloAsja Lešnik, 2025, magistrsko delo Opis: Umetna inteligenca čedalje bolj posega v vse faze delovnega razmerja, od njegovega nastanka do prenehanja, pri čemer delodajalcem omogoča avtomatizirano dodeljevanje nalog, spremljanje dela, izvajanje nadzora nad delom in celo odločanje o napredovanjih ali odpuščanju delavcev. Takšna avtomatizacija prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, nižji stroški in optimizacija delovnih procesov, hkrati pa odpira številna tveganja, ki segajo na področje preprečevanja diskriminacije, varstva osebnih podatkov in zasebnosti delavcev, varnosti in zdravja pri delu in vprašanje odgovornosti za škodo.
V magistrski nalogi sem si postavila vprašanje, ali trenutna pravna ureditev zagotavlja ustrezno zaščito delavcev pred tveganji, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence v delovnem okolju. Analizirala sem mednarodne pravne vire (Okvirna konvencija o umetni inteligenci in človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi), pravne vire EU (Akt o umetni inteligenci, Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU, GDPR in Listina EU o temeljnih pravicah) ter nacionalne pravne vire (URS, ZDR-1, ZVZD-1 in ZVOP-2), ki naslavljajo problematiko uporabe umetne inteligence v delovnem okolju.
Ugotovila sem, da določene mehanizme, ki naslavljajo tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih, lahko najdemo že v obstoječem pravnem okviru, vendar pa nobeden izmed naštetih pravnih virov problematike uporabe umetne inteligence v delovnem okolju ne ureja celovito.
Trenutna pravna ureditev ne zagotavlja zadostne zaščite delavcev pred tveganji, povezanimi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju, zaradi česar je potrebna dopolnitev obstoječih predpisov oziroma sprejetje specialnih predpisov, ki bodo posebej naslovili tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju.
Umetna inteligenca bo namreč v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo v delovnem pravu, zato je ključnega pomena, da se pravo pravočasno prilagodi novim izzivom, ki jih umetna inteligenca prinaša. Ključne besede: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, avtomatizacija delovnih procesov, diskriminacija, varstvo osebnih podatkov, varstvo zasebnosti, varnost in zdravje pri delu, odgovornost, zaščita delavcev, pravna ureditev Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (813,59 KB) |
3. Stigmatizacija alkoholizma pri ženskahMaša Robnik Pirmanšek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Čezmerno uživanje alkohola je resen družbeni in zdravstveni problem, ki povečuje tveganje za različne bolezni, psihične motnje in odvisnost, pri čemer se družbena percepcija pitja pogosto razlikuje med spoloma. Ženske, ki trpijo zaradi odvisnosti od alkohola, so pogosto strožje obsojane in se bojijo stigmatizacije, kar otežuje iskanje pomoči in vpliva na njihov proces okrevanja. Namen zaključnega dela je analizirati problem stigmatizacije žensk, odvisnih od alkohola, na podlagi pregleda literature.
Metode: Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL Ultimate, Web of Science in SAGE. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: Od 803 rezultatov smo v končno analizo vključili sedem raziskav. Vse te raziskave so pokazale, da so ženske, ki se soočajo z alkoholizmom, pogosto podvržene stigmatizaciji in družbenemu obsojanju. Stigma otežuje proces okrevanja in zdravljenja žensk z motnjami uživanja alkohola in vpliva na njihovo vsakdanje življenje.
Razprava in Zaključek: Stigma žensk, odvisnih od alkohola, predstavlja oviro pri iskanju pomoči ter procesih zdravljenja in okrevanja. S povečanjem ozaveščenosti o tej problematiki ter odpravo negativnih stereotipov lahko ustvarimo bolj podporno okolje, ki ženskam omogoča, da spregovorijo o svojih težavah in poiščejo ustrezno pomoč. Ključne besede: stigmatizacija, ženske, alkoholizem, odvisnost, diskriminacija Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (433,13 KB) |
4. Inovacija ali izguba človečnosti pri uporabi umetne inteligence v policijskem delu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNuša Katančič, 2025, diplomsko delo Opis: Umetna inteligenca (UI) je področje računalništva, ki se ukvarja z razvojem sistemov in algoritmov, sposobnih izvajanja nalog, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Te naloge vključujejo prepoznavanje vzorcev, razumevanje naravnega jezika, učenje iz podatkov in sprejemanje odločitev. UI omogoča računalniškim sistemom, da simulirajo kognitivne procese, kot so razmišljanje, reševanje problemov in prilagajanje novim informacijam. V kontekstu policijskega dela UI omogoča avtomatizacijo in optimizacijo procesov, kot so analiza velikih podatkovnih zbirk, prepoznavanje obrazov in biometričnih podatkov, napovedovanje kriminalnih vzorcev ter spremljanje in zaznavanje varnostnih groženj. Poleg tehničnih vidikov pa se UI sooča tudi z etičnimi in pravnimi izzivi, kot so vprašanja pristranskosti, zasebnosti in odgovornosti pri uporabi teh tehnologij. Empirični del naloge temelji na analizi anketne raziskave, v kateri je sodelovalo 321 anketirancev. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali UI lahko izboljša učinkovitost in varnost kazenskega pregona, ter oceniti, ali prinaša več prednosti ali slabosti. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev seznanjena z uporabo UI v policiji, vendar njihovo razumevanje tehnološkega delovanja ostaja povprečno. Najpogosteje prepoznane koristi vključujejo hitrejšo identifikacijo osumljencev, večjo natančnost pri preiskovanju kaznivih dejanj in zmožnost analize velike količine podatkov v realnem času. Kljub splošnemu zaupanju v UI in njen potencial za izboljšanje učinkovitosti policijskega dela anketiranci izražajo tudi pomembne pomisleke. Med njimi so nezadostno usposabljanje policijskega osebja, možna pristranskost algoritmov in kršitve zasebnosti pri zbiranju in uporabi podatkov. Prav tako večina anketirancev meni, da je UI lahko le dopolnilo, ne pa popolna zamenjava človeškega dejavnika v policiji. Družba ne vidi primarnega cilja uporabe UI zgolj v izboljšanju javne varnosti, kar kaže na potrebo po večji transparentnosti in osveščanju javnosti. Ključne besede: umetna inteligenca, policijsko delo, prepoznava obrazov, predikcija, diskriminacija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,43 MB) |
5. Policijsko nasilje nad temnopoltim prebivalstvom v ZDA : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostLaura Walker, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko policijskega nasilja nad temnopoltimi osebami v Združenih državah Amerike, ki je globoko zakoreninjena v zgodovinskih, socialnih in institucionalnih neenakostih med ameriškim prebivalstvom.
Namen diplomskega dela je raziskati razsežnost tega pojava ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja naloge, kot so:
• pomen zgodovinskega vpliva zakoreninjenega rasizma,
• vloga stereotipov, rasne pristranskosti, dehumanizacije, rasnega profiliranja in institucionalnega rasizma,
• vpliv izobraževanja, usposabljanja in policijske kulture na preprečevanje nasilja.
Delo je teoretične narave in temelji na analizi člankov, raziskav in statističnih podatkov ter zajema tudi analizo primera Georgea Floyda.
Rezultati raziskave kažejo, da so temnopolte osebe v ZDA nesorazmerno pogosto žrtve policijskega nasilja zaradi kombinacije zgodovinskih in rasnih predsodkov, pomanjkanja ustreznega nadzora ter sistemske diskriminacije. Posledice takega nasilja zajemajo psihološke travme diskriminiranih skupnosti ter povečanje družbenih nemirov.
V zaključku diplomsko delo poudarja pomembnost reforme policijskih praks, vključno z obveznimi izobraževanji o rasni občutljivosti, večjo preglednost in odgovornost policije ter vključevanje skupnosti. Delo prispeva k razumevanju vzrokov in posledic policijskega nasilja nad temnopoltimi v ZDA ter vključuje predloge za izboljšanje stanja in zmanjšanje neenakosti. Ključne besede: policijsko nasilje, sistemski rasizem, nasilje nad temnopoltimi, diskriminacija, Združene države Amerike, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,32 MB) |
6. Stališča učiteljev razrednega pouka do spolne pravičnosti in spolnih stereotipov v šoli : magistrsko deloBlažka Juhart, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali dojemanje pravičnosti in pravične šole pri učiteljih razrednega pouka ter njihova stališča do spolne diskriminacije, stereotipiziranja in lastnega delovanja do učencev ter učenk. Zanimalo nas je, ali zaznavajo razlike glede spolnega razlikovanja v šoli, kjer delujejo, in kakšna so njihova osebna stališča o pomenu spolnih razlik v vzgoji in izobraževanju. Prav tako smo preučili njihovo samooceno lastnega dela z vidika spolnih vlog ter odprtost do dodatnih izobraževanj na temo spolno nevtralne šole. Na podlagi pregleda strokovne literature smo pripravili vprašalnik, katerega rezultate smo analizirali na vzorcu 85 učiteljev razrednega pouka po Sloveniji. Izsledki raziskave so, da razredni učitelji ocenjujejo svoje okolje dela kot pravično, prav tako poudarjajo pomen enakopravne obravnave vseh šolajočih. Pri svojem delu so pozorni, da ne izražajo spolno stereotipnih stališč in ohranjajo visoko raven pravičnosti. Za izobraževanja na temo spolne pravičnosti so odprti in se zavedajo pomena spolno nevtralne šole, h kateri pri svojem delu stremijo. Ključne besede: učitelj razrednega pouka, pravičnost, diskriminacija, spolni stereotipi Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,92 MB) |
7. Enakost spolov na trgu dela v SlovenijiNeža Žugelj Gašperšič, 2024, magistrsko delo Opis: Vsak dan se srečujemo s problematiko enakosti spolov na trgu dela. Gre za kompleksen problem, ki je sestavljen iz veliko različnih dejavnikov. V magistrsem delu smo proučevali mnenja žensk in moških o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji in ugotavljali, ali je med mnenji glede na spol možno opaziti določene razlike. Natančneje smo i raziskali, kakšen pogled imajo ženske in moški na plačne vrzeli med spoloma. Zanimalo nas je, kakšna so mnenja anketirancev o tradicionalnih vlogah glede na različne starostne skupine in glede na spol. Izhajali smo iz dejstva, da tradicionalne vloge spolov močno vplivajo na segregacijo poklicev po spolu. Proučevali smo, kako se razlikujejo mnenja o prisotnosti spolne diskriminacije na delovnem mestu glede na spol in končano izobrazbo anketirancev. Zanimalo nas je tudi, kakšen pogled imajo anketiranci na vlogo javne politike in vlade pri odpravljanju neenakosti med spoloma na delovnem mestu. Raziskava je izvedena z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali zaposlenim v različnih panogah in sektorjih. Rezultati kažejo, da je možno opaziti razlike v mnenjih o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji glede na spol, starost in končano izobrazbo anketirancev. Ženske v povprečju menijo, da je neenakost spolov na trgu dela problem, moški pa v povprečju do problema niso opredeljeni. Glede na izobrazbo in starost se razlike v mnenjih kažejo pri moških starih med 33 in 49 let, ki ne odstopajo od tradicionalnih vlog spolov ter moških s končano več kot srednjo šolo, ki imajo nevtralen pogled na spolno diskriminacijo na delovnem mestu. Kljub temu je mnenje žensk in moških o določenih problematikah neenakosti spolov na trgu dela dokaj enotno, kar kaže na napredek in manjšanje vrzeli med spoloma. Še vedno je možno opaziti močan vpliv tradicionalnih vlog spolov, diskriminacije in pristranskosti ter močno segregacijo poklicev glede na spol. Ključne besede: plačne vrzeli, poklicna segregacija, spolna diskriminacija, tradicionalne vloge spolov Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,25 MB) |
8. Dilema sodobne ženske: družina ali kariera?Maruša Rebernik, 2024, magistrsko delo Opis: Delo obravnava izzive in dileme, s katerimi se soočajo sodobne ženske pri usklajevanju družinskih in kariernih obveznosti. Namen je bil preučiti dileme, ki se nanašajo na usklajevanje teh dveh sfer, s pomočjo predhodnih raziskav in anketnega vprašalnika. Pri raziskavi je bil poudarek predvsem na starosti žensk, izobrazbi žensk, področju dela in starosti žensk ob rojstvu prvega otroka. Glavni rezultati so pokazali, da je družina ključna vrednota, ki je enako pomembna za ženske vseh starosti. Dejavnik starosti ob rojstvu prvega otroka pa je vpliven in ključen za razvoj in zavzetost kariere žensk. Samo preučevanje teorije pa nakazuje na pomembnost in potrebo po podpori delodajalcev in družbe, da ženske lahko lažje in učinkovito usklajujejo svoje mnoge vloge. Ključne besede: materinstvo, kariera, dilema, diskriminacija, usklajevanje Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,96 MB) |
9. Čezmejna prekinitev neželene nosečnosti v EU : magistrsko deloNika Simonič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava čezmejno prekinitev neželene nosečnosti v Evropski uniji. Problem, ki ga naloga naslavlja, je raznolikost nacionalnih zakonodaj glede splava v državah članicah EU in vpliv pravice do prostega gibanja ter dostopa do čezmejnih zdravstvenih storitev na pravico splava. Medtem ko so nekatere države članice splav v celoti legalizirale in omogočajo širok dostop do storitev splava, so druge države članice uvedle stroge omejitve ali pa splav celo prepovedale, razen v izjemnih okoliščinah. Ta raznolikost je posledica različnih zgodovinskih, kulturnih, verskih in političnih dejavnikov, ki vplivajo na nacionalno zakonodajo držav članic. Cilj naloge je preučiti pravne vidike čezmejnega dostopa do splava in ugotoviti, kako pravice, kot so prosto gibanje oseb, prost pretok storitev ter dostop do zdravstvenih storitev, v EU vplivajo na dostop do splava. Naloga se osredotoča na države z omejevalno zakonodajo, kot sta Malta in Poljska, podrobneje pa obravnava tudi nekatere države članice z liberalno zakonodajo, in sicer Slovenijo, Hrvaško, Nizozemsko ter Nemčijo. Naloga poseben poudarek daje regulaciji dostopa do čezmejne prekinitve neželene nosečnosti v okviru primarnega prava EU, splošnih pravnih načel, direktiv, resolucij in drugih pobud civilne družbe na področju splava. Glavne ugotovitve kažejo, da različnost pravnih režimov med državami članicami vodi v neenakosti glede dostopa do splava, kar postavlja ženske, ki prihajajo iz držav z omejevalno zakonodajo, v neenakopraven položaj. Države z omejevalno zakonodajo pogosto ovirajo dostop žensk do splava, zaradi česar se te zatekajo k potovanju v države z liberalnejšo zakonodajo. Naloga poudarja potrebo po usklajenih rešitvah na ravni EU, ki bi zagotovile enak dostop do reproduktivnih pravic za vse ženske, ne glede na državo članico, iz katere prihajajo. Ključne besede: splav, reproduktivne pravice, pravice žensk, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, diskriminacija, prosto gibanje Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 82
Celotno besedilo (723,69 KB) |
10. Razlike med moškimi in ženskimi ter njihov vpliv na aktivnosti managementa človeških virov v organizaciji svz hrastovecTina Brunčič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali vlogo bioloških in družbeno-socialnih razlik v managementu človeških virov, s poudarkom na vplivu teh razlik na delovne vloge moških in žensk. Biološke razlike, kot so hormonski vplivi in fizične lastnosti, pogosto oblikujejo zaznave o primernosti določenih delovnih mest, čeprav sodobne raziskave kažejo, da so ženske enako sposobne opravljati tudi fizično zahtevna dela ob ustreznem usposabljanju. Kljub temu družbeno-socialne razlike, izhajajoče iz zgodovinskih in kulturnih praks, še vedno vplivajo na porazdelitev moči in virov, kar vodi v vztrajanje neenakosti, predvsem v dostopu do visokih položajev in pravične plače. Stereotipi služijo kot kognitivne bližnjice, ki vplivajo na pričakovanja in vedenje do posameznikov, a hkrati upravičujejo družbene hierarhije in neenakosti, kar vodi do diskriminacije. Diskriminacija žensk se kaže v nižjih plačah, omejenih kariernih priložnostih in poklicni segregaciji, kar poudarja nujnost politik in praks za spodbujanje spolne enakosti. V anketi, izvedeni v SVZ Hrastovec, kjer skrbijo za 640 stanovalcev, je 64 % anketirancev zaznalo razlike v vodstvenih stilih med moškimi in ženskimi, kar kaže na pomembnost naslavljanja teh razlik za izboljšanje organizacijske kulture. Ključne besede: Management človeških virov, diskriminacija, stereotipi, predsodki. Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,41 MB) |