| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OCENJEVANJE VREDNOSTI NALOŽBENIH NEPREMIČNIN V GRADNJI
Jan Tratnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Nepremičnine se zaradi svojih fizičnih, ekonomskih in institucionalnih lastnosti razlikujejo od drugih dobrin. Te lastnosti dajejo nepremičninam pomembno vlogo in pomen na nepremičninskem trgu. Nepremičninski trg ima močan vpliv na razvoj celotnega gospodarstva, saj zagotavlja gradbene objekte in infrastrukturo, potrebno za življenje in delo. Nepremičninski trg tako kot vsi ostali trgi zaradi nepopolnosti le redko deluje brezhibno v stalnem ravnovesju med povpraševanjem in ponudbo ter na enakomerni ravni dejavnosti. Predvsem zaradi teh nepopolnosti na trgu mora ocenjevalec vrednosti pri oceni vrednosti paziti, da upošteva trenutne razmere na trgu nepremičnin. Ocena vrednosti v bistvu predstavlja mnenje o vrednosti nečesa. Lahko bi jo definirali kot strokovno mnenje, ki temelji na znanju, izkušnjah in objektivnosti ocenjevalca vrednosti. Ocena vrednosti nepremičnine je formalna ocena vrednosti in temelji na pravilnem zbiranju in analiziranju tržnih podatkov ocenjevalca vrednosti. Namen ocene vrednosti je predvsem, da olajšuje prenos lastništva nepremičnine, pomaga določiti prodajalcu sprejemljivo prodajno ceno in kupcem omogoča, da se odločijo o ponujeni ceni. Tako ocena vrednosti vzpostavi podlago za izmenjavo med kupcem in prodajalcem. Proces ocenjevanja vrednosti poteka v določenem vrstnem redu, in sicer od identifikacije in statusa ocenjevalca, identifikacije naročnika, namena ocenjevanja vrednosti, identifikacije sredstev ali obveznosti, podlage vrednosti, datuma ocenjevanja vrednosti, obsega raziskav, narave in virov informacij, predpostavk, omejitev uporabe, potrditve, da bo ocenjevanje vrednosti izvedeno v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, do končnega poročila vrednosti. Za izbiro ustrezne metode ocenjevanje vrednosti se lahko ocenjevalec odloča med tremi različnimi načini, in sicer med načinom tržnih primerjav, na donosu zasnovanem načinu in nabavnovrednostnem načinu. V pričujočem delu smo v raziskovalnem delu magistrske naloge za ocenjevanje vrednosti izbrali metodo diskontiranega denarnega toka, ki je ena izmed metod, ki spadajo k na donosu zasnovanem načinu. S to metodo smo skušali ugotoviti tržno vrednost naložbene nepremičnine v gradnji, kjer smo prihodnje denarne tokove diskontirali na čas ocenjevanja vrednosti.
Ključne besede: diskontiran denarni tok, ocenjevanje vrednosti, naložbena nepremičnina v gradnji, nepremičninski trg
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1092; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
DILEME VREDNOTENJA ZASEBNEGA PODJETJA Z UPORABO METODE DISKONTIRANEGA DENARNEGA TOKA
Goran Nagelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Vrednotenje je postopek ocenjevanja vrednosti podjetja in njegovih sredstev. Z metodo diskontiranih denarnih tokov vrednost sredstev ocenimo kot sedanjo vrednost prostih denarnih tokov, diskontiranih s tehtanim povprečnim stroškom kapitala, kjer je denarni tok na razpolago vsem investitorjem, običajno lastnikom kapitala in dolga. Za oceno stroškov kapitala uporabimo model CAPM, kjer kot glavni parametri nastopajo netvegana stopnja donosa, faktor beta kot mera sistematičnega tveganja in tržna premija za tveganje. Model CAPM je bil razvit na podlagi predpostavk o popolnem kapitalskem trgu, kjer obstajajo popolne informacije. Potreba po določanju ocene vrednosti se običajno pojavi v primeru prodaje podjetja, njegovega prevzema ali v primeru prve izdaje delnic. Za zasebna podjetja ne moremo opazovati vrednosti cene delnice na trgu kapitala in na podlagi tega sklepati o vrednosti podjetja, zato smo pri vrednotenju omejeni in prilagodimo pristop ter metode. Za zasebno podjetje je značilna omejena razpoložljivost javno dostopnih informacij, nižja stopnja računovodskega nadzora in večja možnost prepletanja poslovanja z zasebnimi stroški lastnikov. Skupno oceno vrednosti nato prilagodimo s pribitki in odbitki glede na značilnosti podjetja in namen ocenjevanja vrednosti. V primeru, ko zasebno podjetje vrednotimo z metodo diskontiranih denarnih tokov, se soočamo s pomanjkljivimi zgodovinskimi podatki, težko poiščemo primerljiva javna podjetja in se težko opremo na ocene drugih ocenjevalcev vrednosti, saj običajno ne obstajajo. V magistrskem delu smo prikazali različne metode izračuna parametrov modela CAPM s poudarkom na beti. Za zasebno podjetje smo izračunali zgodovinske, fundamentalne in primerljive bete in z izračunom vrednosti podjetja ter analizo občutljivosti pokazali vpliv spremembe bete in ostalih parametrov modela CAPM na izračunano vrednost podjetja. Povzeli smo tudi značilnosti netvegane stopnje donosa in primerjali korelacijo nemških in ameriških 10-letnih državnih obveznic, da bi preverili pravilnost uporabe razpoložljivih podatkov z ameriškega trga za vrednotenje slovenskih podjetij. Ugotovili smo srednje visoko povezanost, zato smo podatke uporabili, vendar ocenjujemo, da bi bile smiselne dodatne empirične raziskave ter zbiranje transakcij z zasebnimi podjetji na evropskem trgu. Pri skupni oceni vrednosti podjetja smo izračunali tudi končno vrednost podjetja. Za izračun končne vrednosti podjetja je potrebno glede pričakovanih gibanj stopenj rasti do dosežene stabilne stopnje rasti prilagoditi tudi model izračuna. Pri izračunu končne vrednosti moramo biti pozorni tudi na pravilno upoštevanje višine tehtanega povprečnega stroška kapitala, na katerega vpliva ciljno razmerje finančnega vzvoda.
Ključne besede: Vrednotenje, zasebno podjetje, diskontiran denarni tok, beta, tržna premija za tveganje, končna vrednost
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 1577; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici