| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga detektiva na področju goljufij in disciplinskih kršitev
Nives Ravnak, 2019, diplomsko delo

Opis: Pri detektivski dejavnosti gre za poizvedovalno dejavnost. Večina dela je pridobivanje informacij o goljufijah in disciplinskih kršitvah delovnopravne zakonodaje zaposlenih tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Pri tovrstnem delu ima detektiv določena pooblastila, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (»ZDD-1«, 2011). Z navedenim zakonom pa je detektivu tudi zapovedano, da mora pridobljene informacije skrbno varovati, tudi po končani karieri ne smejo govoriti o teh podatkih. Stranka, ki najame detektiva, s pooblastilom nanj prenese vse pravice, ki jih ima sama v določenem postopku. Največkrat se najema poslužujejo podjetja, ki želijo, da detektiv preveri resničnost podatkov, kot so izkoriščanje bolniškega staleža, preverjanje povračila potnih stroškov, kraje in podobno. Kadar se podjetja odločijo za detektivsko preiskavo namesto policijske, se zavedajo, da goljufi ne bodo kazensko odgovarjali, zato se podjetja raje odločijo, da bodo sami dosegli poravnavo, kot je sporazumno prenehanje pogodbe brez izplačila odpravnine s povrnitvijo škode. Če pri preiskavi detektiv ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora o tem obvestiti policijo. Najpogostejše goljufije so spletne, zavarovalniške in gospodarske. Kadar detektiv ugotovi goljufije oziroma zlorabljanje delavskih pravic, kot so bolniška odsotnost, povračilo stroškov na delo in z dela, delo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, so njegove ugotovitve ključne za odpoved pogodbe o delovnem razmerju. Ker izjava detektiva velja kot dokaz, si mnogi ljudje zaradi strahu pred izgubo službe ne upajo izrabljati pravic bolniškega staleža, povrnitve stroškov na delo in z dela ter podobno. Zaradi detektivskega dela je tako veliko manj goljufij in prevar, vendar vseeno več kot pred desetimi leti, saj so se možnosti izvedbe goljufije povečale z napredkom tehnologije.
Ključne besede: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, goljufija, disciplinske kršitve
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 341; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST DELAVCA
Nataša Brank, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Disciplinski ukrepi morajo biti izvedeni v skladu z zakonom in po postopku, ki ga le ta predvideva. Poleg zakonitosti postopka pa morajo v podjetjih obstajati tudi lastni pravilniki, ki to področje interno urejajo. Vodenje pravilnih postopkov in izrekanje ukrepov podjetja zna biti zahtevno, vendar nujno, da se delodajalci izognejo kršitvam zakona in morebitnim odškodninskim tožbam. Discipliniranje delavcev, ki dela ne opravljajo dobro, pa je nujno za doseganje dobrih poslovnih rezultatov podjetja. Seveda pa se te ukrepi ne smejo zlorabljati za izkoriščanje delavcev in poseganja v delavske pravice. Zato so v ta namen predpisana pravila in ustrezne zakonske ureditve, da delodajalcu omeji preveč subjektivno in samovoljno uporabo disciplinske oblasti. Delodajalci pa se pogosto znajdejo v položajih, ko od svojih zaposlenih zahtevajo upoštevanje določenih navodil in pravil, dolžnost zaposlenih pa je le ta upoštevati dokler so zakonita in v skladu z pogodbo o delovnem razmerju. Vendar se kjub temu dostikrat zgodi, da delavec ne upošteva njegovih navodil in je tako delodajalec prisiljen uporabiti določene zakonske ukrepe.
Ključne besede: disciplinska odgovornost, disciplinske sankcije, redna in izredna odpoved o zaposlitvi, kršitve delovnega razmerja, delovno pravo, zakonitost odpovedi delovnega razmerja
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 734; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (212,75 KB)

3.
Disciplinska odgovornost delavca
Špela Klančnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Disciplinska odgovornost je odgovornost delavca za kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Namen disciplinske odgovornosti z vidika delodajalca je zagotavljanje reda in discipline na delovnem mestu, z vidika delavca, kot šibkejše stranke, pa zavarovanje pred samovoljnimi disciplinskimi ukrepi delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko delodajalec delavcu, ki je spoznan za disciplinsko odgovornega, izreče opomin. Ureditev glede drugih disciplinskih sankcij, ki jih zakon primeroma našteva (denarna kazen, odvzem bonitet idr.), pa pogojuje z ureditvijo v kolektivni pogodbi dejavnosti. Za javne uslužbence, zaposlene v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pa se glede disciplinske odgovornosti uporabljajo določbe specialnega zakona, Zakona o javnih uslužbencih. Določila specialnega zakona glede disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev se uporabljajo za vse javne uslužbence, ki so zaposleni v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, za ostale javne uslužbence pa se glede disciplinske odgovornosti uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih. Javni uslužbenec odgovarja za lažje in težje kršitve obveznosti, ki jih je storil naklepoma ali iz malomarnosti. Pri opredelitvi disciplinske odgovornosti so pomembni tudi mednarodnopravni viri ter pravno varstvo, ki ga ima delavec na voljo.
Ključne besede: disciplinska odgovornost, disciplinski postopek, disciplinske kršitve, disciplinske sankcije, pravno varstvo delavca
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 3172; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (524,32 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici