SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST POLICISTA
Martina Rožman, 2012, diplomsko delo

Opis: Disciplinska odgovornost je ena izmed oblik odgovornosti, ki so značilna za delovna razmerja. Je odgovornost osebe, ki je v delovnem razmerju za disciplinske kršitve oziroma kršitve delovnih obveznosti. Disciplinska odgovornost velja v delovnem pravu za najpomembnejšo in najpogostejšo. Namen tega instituta je z vidika delodajalca zagotavljati red in disciplino na delovnem mestu, z vidika delavca pa predstavlja ta institut pravico do zaščite pred samovoljnimi disciplinskimi ukrepi delodajalca. Tudi policisti, ki spadajo v kategorijo javnih uslužbencev morajo spoštovati svoje delovne obveznosti. Pravna ureditev disciplinske odgovornosti policistov je od osamosvojitve Republike Slovenije pa vse do danes doživela mnogo sprememb. Pomembno je da policist za kršitve na delovnem mestu tudi ustrezno odgovarja, saj je ena izmed pomembnejših nalog policistov tudi varovanje življenj ljudi in zagotavljanje varnosti. Svoje delo morajo opravljati vestno in strokovno. Poklic policista je pod večjim družbenim nadzorom in na očeh javnosti zato je primerna ureditev disciplinske odgovornosti še toliko pomembnejša
Ključne besede: Disciplinska odgovornosti, disciplinski postopek, disciplinske sankcije, načela disciplinskega postopka, disciplinska odgovornost policista
Objavljeno: 10.05.2012; Ogledov: 2707; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (353,25 KB)

4.
ODGOVORNOST ODVETNIKA
Matej Pečenko, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja področje odvetništva in opredelitve odvetnikov in njihovega dela. Ker so za ugled odvetništva pomembna predvsem določena ravnanja odvetnika, predstavlja, kako so le-ta urejena. Zajema predvsem pravno ureditev odvetništva in odvetnika, s poudarkom na ureditvi njihovih dolžnosti, načel ter predvsem kršitev, sankcioniranja kršitev in odvetnikovo odškodninsko odgovornost do drugih. Opisuje tudi urejenost postopanja proti odvetnikom (tako na teoretičnem kot praktičnem področju). Med drugim opisuje tudi ureditve odvetništva glede na odgovornost odvetnika v drugih državah. Bistveno pa je, da predstavlja zaris pravic in omogoča ozaveščanje glede pravic, ki jih imajo oškodovane stranke odvetnikov.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, odškodninska odgovornost, disciplinska odgovornost in zavarovanje odvetnika.
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 823; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

5.
Disciplinska odgovornost delavca
Špela Klančnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Disciplinska odgovornost je odgovornost delavca za kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Namen disciplinske odgovornosti z vidika delodajalca je zagotavljanje reda in discipline na delovnem mestu, z vidika delavca, kot šibkejše stranke, pa zavarovanje pred samovoljnimi disciplinskimi ukrepi delodajalca. Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko delodajalec delavcu, ki je spoznan za disciplinsko odgovornega, izreče opomin. Ureditev glede drugih disciplinskih sankcij, ki jih zakon primeroma našteva (denarna kazen, odvzem bonitet idr.), pa pogojuje z ureditvijo v kolektivni pogodbi dejavnosti. Za javne uslužbence, zaposlene v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pa se glede disciplinske odgovornosti uporabljajo določbe specialnega zakona, Zakona o javnih uslužbencih. Določila specialnega zakona glede disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev se uporabljajo za vse javne uslužbence, ki so zaposleni v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, za ostale javne uslužbence pa se glede disciplinske odgovornosti uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih. Javni uslužbenec odgovarja za lažje in težje kršitve obveznosti, ki jih je storil naklepoma ali iz malomarnosti. Pri opredelitvi disciplinske odgovornosti so pomembni tudi mednarodnopravni viri ter pravno varstvo, ki ga ima delavec na voljo.
Ključne besede: disciplinska odgovornost, disciplinski postopek, disciplinske kršitve, disciplinske sankcije, pravno varstvo delavca
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 1895; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (524,32 KB)

6.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST DELAVCA
Nataša Brank, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Disciplinski ukrepi morajo biti izvedeni v skladu z zakonom in po postopku, ki ga le ta predvideva. Poleg zakonitosti postopka pa morajo v podjetjih obstajati tudi lastni pravilniki, ki to področje interno urejajo. Vodenje pravilnih postopkov in izrekanje ukrepov podjetja zna biti zahtevno, vendar nujno, da se delodajalci izognejo kršitvam zakona in morebitnim odškodninskim tožbam. Discipliniranje delavcev, ki dela ne opravljajo dobro, pa je nujno za doseganje dobrih poslovnih rezultatov podjetja. Seveda pa se te ukrepi ne smejo zlorabljati za izkoriščanje delavcev in poseganja v delavske pravice. Zato so v ta namen predpisana pravila in ustrezne zakonske ureditve, da delodajalcu omeji preveč subjektivno in samovoljno uporabo disciplinske oblasti. Delodajalci pa se pogosto znajdejo v položajih, ko od svojih zaposlenih zahtevajo upoštevanje določenih navodil in pravil, dolžnost zaposlenih pa je le ta upoštevati dokler so zakonita in v skladu z pogodbo o delovnem razmerju. Vendar se kjub temu dostikrat zgodi, da delavec ne upošteva njegovih navodil in je tako delodajalec prisiljen uporabiti določene zakonske ukrepe.
Ključne besede: disciplinska odgovornost, disciplinske sankcije, redna in izredna odpoved o zaposlitvi, kršitve delovnega razmerja, delovno pravo, zakonitost odpovedi delovnega razmerja
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 396; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (212,75 KB)

7.
Disciplinski postopki v Slovenski vojski
Mateja Kokol, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi potrdim tezo, da glede na naravo dela v Slovenski vojski v primeru kršitev delovnih obveznosti ni potrebna drugačna pravna ureditev in obravnavanje pripadnikov Slovenske vojske kot to velja za ostale javne uslužbence, ter da ureditev disciplinske odgovornosti ne sledi načelu pogodbenosti delovnih razmerij. Ugotovila sem, da je v Sloveniji uveden pogodbeni koncept sklenitve, obstoja in prenehanja delovnega razmerja in da je odstopanje od tega načela mogoče zaznati pri disciplinski odgovornosti, kjer delovnopravna zakonodaja daje delodajalcu kot organizatorju delovnega procesa avtoriteto izvajanja disciplinskih ukrepov in sprejemanje oblastnih odločitev o izrekanju. Pogodbeno načelo delovnih razmerij je razvidno pri določanju disciplinskih sankcij, saj se delavcu oz. javnemu uslužbencu lahko izreče le disciplinski ukrep, ki trajno ne spreminja delovnopravnega položaja delavca. Ureditev disciplinske odgovornosti v Slovenski vojski ne sledi načelu pogodbenosti delovnih razmerij, saj je disciplinski postopek podoben kazenskemu procesu in še vedno je pripadniku Slovenske vojske mogoče izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Slovenska vojska in njeno delovanje je sicer specifično, vendar to ne opravičuje strožjega obravnavanja pripadnikov Slovenske vojske v primeru kršitev vojaške discipline. Vsekakor se disciplinski postopek in ugotavljanje disciplinske odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske glede na posebnosti organizacije ne bo mogel v celoti umakniti iz njenega delovanja, vendar je le-ta potreben korenitih sprememb in prenove. V nalogi prav tako potrdim tezo, da disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja ni ustavno skladen glede na 14. člen Ustave Republike Slovenije. Zakon o obrambi kot edini zakon na slovenskem prostoru še vedno ohranja disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Položaj pripadnika Slovenske vojske se od javnega uslužbenca ne razlikuje bistveno, oba namreč skleneta delovno razmerje s pogodbo o zaposlitvi, oba sta dolžna spoštovati in izpolnjevati delovne obveznosti, v primeru kršitev le-teh sta tudi disciplinsko odgovorna. Ob tem pa je mogoče obema v primeru kršitev delovnih obveznosti izredno ali redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, iz česar izhaja, da sporna določba Zakona o obrambi sploh ni potrebna, saj se pogodba o zaposlitvi zaradi krivdnih razlogov, pripadniku Slovenske vojske lahko tudi odpove. Zakon, ki daje pooblastilo delodajalcu, da lahko ob ugotovljeni težji kršitvi vojaške discipline izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, pripadnika Slovenske vojske obravnava drugače, strožje, in s tem različno ureja enaka oz. podobna položaja, ne da bi za to imel razumen razlog. Tezo drugačnega urejanja disciplinske odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske sem analizirala tudi iz primerjalno pravnega vidika, tako da sem pregledala ureditev disciplinske odgovornosti uradnikov in vojakov v Nemčiji. V Nemčiji ne velja enotnost urejanja individualnih delovnih in uslužbenskih razmerij. Vojaško službeno razmerje oz. uradniško razmerje ne nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi, temveč z aktom o imenovanju. Zato v Nemčiji ne moremo govoriti o pogodbenosti delovnih razmerij, saj pogodb o zaposlitvi ne sklepajo. Glede na navedeno uradniku ali vojaku v primeru kršitev službenih obveznosti, tudi ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi, temveč ga je mogoče z disciplinskim ukrepom odpustiti iz uradniško – službenega razmerja.
Ključne besede: vojak, javni uslužbenec, delavec, delovno razmerje, disciplinska odgovornost, disciplinski ukrep, Slovenija, Nemčija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 489; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST POLICISTOV
Igor Majcen, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: POVZETEK V magistrskem delu sem izbral temo disciplinska odgovornost policistov. Na tem pravnem področju so bile po letu 2000 izvedene korenite konceptualne spremembe. Spreminjala se je normativna ureditev disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev, torej tudi policistov. Tako sem skozi teoretična izhodišča predstavil normativno ureditev disciplinskega postopka policistov, poiskal odprta vprašanja in probleme ter predlagal ustrezne rešitve. Vsebina magistrskega dela temelji na virih domačih in tujih avtorjev, ki so priznani pravni strokovnjaki s področja delovnega prava. Uporabljene so bile monografske publikacije, strokovni članki resorne strokovne literature. Preučeval sem tudi judikate Vrhovnega sodišča Slovenije in Upravnega sodišča Republike Hrvaške in Republike Italije. Zakonodajo Republike Slovenije, ki ureja disciplinski postopek v slovenski policiji, sem primerjalno analiziral z zakonsko ureditvijo disciplinskega postopka v policiji sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Pridobljene podatke glede disciplinskih postopkov Policijske uprave Koper sem primerjal s primerljivimi organizacijskimi enotami policije, Kvesture v Trstu v Republiki Italiji in Policijske uprave Istrske v Puli v Republiki Hrvaški. ZJU/05 je pomen disciplinskega postopka v javnem sektorju bistveno zmanjšal. V postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti se do sklenitev Kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti uporabljajo določbe ZJU/02. V ZPol/09 so bili črtani členi, ki so urejali disciplinsko odgovornost zaposlenih v policiji razen v 95. členu, kjer je v šestem poglavju »Disciplinska in odškodninska odgovornost« urejal zgolj suspenz. Po sprejemu nove policijske zakonodaje v letu 2013 je bila vsebina ZPol/09 urejena v sedaj veljavnem Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) in v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Z vidika teme, ki jo obravnavam, je zanimivo dejstvo, da ZNPPol, ki sicer ureja naloge in pooblastila policije, v četrtem poglavju ureja tudi področje pritožb zoper delo policistov medtem, ko ZODPol disciplinske odgovornosti policistov ne ureja. ZODPol od 61. do 63. člena v poglavju »Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ureja le suspenz. Takega ukrepa danes disciplinski postopek ne pozna več, nadomestil ga je institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi . Ta institut pa pozna prepoved opravljanja dela dokler traja postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ) . Prav zaradi narave disciplinskega postopka institut suspenza PZ kot ga je določal ZPol ali pa ZJU ni več uporaben, zato ga v pričujočem delu zgolj vsebinsko primerjalno obravnavam. Primerjalno obravnavam kolektivna pogajanja socialnih partnerjev glede pravnih podlag za sklenitev Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kjer bodo določene tudi disciplinske sankcije za disciplinsko odgovorne javne uslužbence, torej tudi policiste. Tako sem zakonsko ureditev disciplinske odgovornosti po ZODPol (prej ZPol), ZJU in ZDR-1 primerjal v segmentu normativnega prenosa disciplinske odgovornosti iz sistema javnih uslužbencev, na enoten sistem, ki ga ureja ZDR-1. V empiričnem delu magistrskega dela sem obravnaval disciplinske postopke in izrečene disciplinske ukrepe na prvi in drugi stopnji v slovenski policiji z uveljavitvijo ZJU, v obdobju od dne 28.06. 2003 do dne 31.12.2015. Za navedeno obdobje sem preučeval in raziskoval podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih v slovenski policiji, odločitve disciplinskih organov na prvi in drugi stopnji, na kateri je odločala Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja zoper izpodbojne sklepe disciplinskih organov. V zadnjem delu magistrskega dela sem potrdil hipotezo, da je krivdno ravnanje policistov v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti treba obravnavati strožje kot to velja za ostale javne uslužbence v državni upravi, ker se od policistov
Ključne besede: delovno razmerje, uslužbensko razmerje, kolektivna pogodba, policija, policijska etika, pogodba o zaposlitvi, disciplinska odgovornost policistov, disciplinski postopek, suspenz, opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1293; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici