Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Skozi zgodovino smo priča tehnikam discipliniranja otrok, ki so tesno povezane s telesnim kaznovanjem kot edino obliko discipliniranja. Dobro poznana špartanska vzgoja je temeljila na zelo krutih telesnih kaznih in verjeli so, da le tako otrok postane telesno odporen. Slabotne in pohabljene otroke so vrgli zverem. Tudi naši dedi in babice kot otroci niso imeli kaj dosti pravic, v 19. stoletju je še veljala krščanska vzgoja in kaznovanje otrok je bilo uveljavljeno v vseh šolah, palica je bila tako rekoč povsod, kjer so bili otroci. Otrok je človeško bitje, zato ima enake pravice kot odrasel človek. Ker pa sam ne more skrbeti za svoje pravice, mu mora pravo nuditi večjo varstvo, kadar pride do kršitev le-teh. Danes zaščito otrok zagotavlja Svet Evrope, ki sledi ciljem Konvencije o otrokovih pravicah, ter Evropsko sodišče za človekove pravice. Od države do države se pogled na telesno kaznovanje otrok razlikuje. Nekatere dovoljujejo uporabo sile pri discipliniranju svojih otrok, druge postavljajo omejitve, kdaj in v katerih primerih je dovoljena uporaba telesnega kaznovanja kot vzgojnega ukrepa. Pri nas nimamo enotnega zakona, ki bi celovito rešil ali pa vsaj določil meje discipliniranja otrok, kot je to storila Kanada. Veliko staršev meni, da država nima pravice posegati v njihovo pravico vzgajati otroke v skladu s svojim prepričanjem. Nekateri celo verjamejo, da je klofuta vzgojna in da jim nihče ne more predpisovati načina vzgoje lastnih otrok.
Ključne besede: discipliniranje otrok, telesno kaznovanje, Konvencija o otrokovih pravicah, Družinski zakonik, starševska pravica.
Objavljeno v DKUM: 21.04.2016; Ogledov: 2234; Prenosov: 274
Celotno besedilo (700,22 KB)