| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZGODOVINA ŠOLSKE KAZNI S POSEBNIM OZIROM NA TELESNO KAZEN
Tamara Lorenčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Družba kot širša skupnost ljudi se je skozi zgodovino spreminjala, prav tako pa so se spreminjali odnosi med ljudmi. Od posameznika kot pripadnika družbe se je pričakovalo in zahtevalo, da bo njegovo ravnanje skladno s postavljenimi normami, vrednotami ter vzorci vedenja in obnašanja. Norme in vrednote družbe, na katere so nedvomno vplivali zgodovinski procesi, so se zrcalile v šolski zakonodaji in postavljenih vzgojnih smotrih. Skozi zgodovino se niso spreminjali le vzgojni smotri, pač pa tudi sistem nagrajevanja in kaznovanja učencev (šolske kazni). Do leta 1869 je šolska zakonodaja dovoljevala uporabo telesne kazni, po prepričanju tedanjih šolnikov edino učinkovito sredstvo discipliniranja učencev. S spreminjanjem pogledov na otroka pa so se pogledi na disciplino in načini doseganja le-te sčasoma spremenili. V šoli so se po prvi svetovni vojni uveljavile upravno-administrativne kazni in poudarjati se je pričela prostovoljna disciplina. Telesna kazen je v sodobni, demokratično naravnani šoli, nedopustna.
Ključne besede: šolska zakonodaja, vzgojni smotri, kaznovanje, šolska kazen, telesna kazen, disciplina, discipliniranje, upravno-administrativne kazni, prostovoljna disciplina
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 3242; Prenosov: 589
.pdf Celotno besedilo (603,74 KB)

2.
SOCIOLOŠKI VIDIKI KAZNOVANJA OTROK
Nataša Rus, 2012, diplomsko delo

Opis: Kazen in kaznovanje spremljata človeka že skozi vso zgodovino. Že od nekdaj so za posameznike veljala določena pravila. Če so ta bila kršena, je posameznika doletela kazen. Skozi zgodovino se je teža kazni spreminjala, prav tako pa tudi pogledi na kaznovanje. V sodobnem času se, pogosteje kot kdaj koli prej, znajdemo v dilemi, kako reagirati v danih situacijah, kdaj reagirati in na kakšen način se odzvati na probleme, ki se pogosto pojavljajo pri vzgoji otrok. Starši se veliko krat zavedajo, da je kaznovanje nehumano in da ne deluje, a velikokrat ne poznajo druge poti. Ne zavedajo se, da s kaznijo zlomijo otrokovo voljo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobneje obravnavali tri temeljne pojme: kaznovanje otrok, discipliniranje in postavljanje mej v vzgoji. Najprej smo predstavili različne poglede na kaznovanje, se dotaknili kaznovanja otrok skozi zgodovino in se vprašali, ali je otroka treba kaznovati, kdaj naj bo kaznovan in kakšne kazni naj uporabljajo, da se bo razvil v odgovornega in zadovoljnega odraslega. Poslanstvo staršev je, da otroka brezpogojno ljubijo in vzgajajo. Vzgoja otrok pa med drugim pomeni, da otroka navajamo tudi na disciplino, kajti, kdor je discipliniran, se lažje vključuje v družbo, razvije bogatejše čustveno življenje in zna nadzirati svoje obnašanje. Starši, učitelji, vzgojitelji morajo ob tem otroku dajati zgled in mu postavljati meje. Otroku mora biti jasno, kaj je prav in kaj ne. Ob jasno postavljenih mejah se bo počutil varnejšega. S postavljanjem jasnih mej vzgajamo otroke za varno življenje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli s starši učencev 1. triletja. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako, koliko, na kakšen način so bili kaznovani sami, kako kaznujejo svoje otroke in kaj menijo o kaznovanju. Rezultati raziskave kažejo, da so starši v svojem otroštvu bili kaznovani, tudi fizično. Večina je spremenila vzorce in fizičnega kaznovanja ne prenaša na svoje otroke. Večina staršev se zaveda, da njihovi otroci za zdrav razvoj potrebujejo meje, le bolj odločni in dosledni bi morali biti.
Ključne besede: kazen, kaznovanje, morala, družina, disciplina, discipliniranje, spoštovanje, meje v vzgoji
Objavljeno: 23.04.2012; Ogledov: 2034; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
ODNOS UČENCEV DO UČITELJEV OB DISCIPLINIRANJU
Nina Grobljar, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti ali se odnos učencev do učiteljev ob različnih načinih discipliniranja spremeni ali ostaja isti ter kako se učenci ob samem discipliniranju počutijo – ali jih sploh gane, ko so disciplinirani, se v njih pojavljajo čustva kot npr. sovraštvo, jeza, krivda, sram, so užaljeni ali jim je vseeno. V prvem delu diplomske naloge so navedena teoretična izhodišča, v drugem delu pa so na podlagi anketnega vprašalnika za učence 4. in 5. razredov rednih osnovnih šol predstavljene različne situacije, ki zahtevajo ukrepe učiteljev in pa različni odzivi učencev na le-te. Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz 10 vprašanj zaprtega tipa, ki je bil pridobljen na vzorcu 102 učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da bi pri večini učencev, ne glede na vrsto navedene kazni, njihov odnos do učiteljice ali učitelja ostal nespremenjen. V redkih izjemah se je nakazala rahla sprememba, ki se je kazala kot kratkotrajna jeza ali zamera, nihče od anketiranih učencev pa zaradi kazni ne bi spremenil svojega odnosa do učitelja ali učiteljice. Ugotovila sem tudi, da ne obstajajo pomembne razlike v odnosu učencev do učiteljev, kadar so vpleteni starši, in da obstajajo pomembne razlike med dečki in deklicami ter med četrtošolci in petošolci.
Ključne besede: učenci, učitelji, odnos do učiteljev, discipliniranje, neprimerno vedenje
Objavljeno: 18.10.2012; Ogledov: 1023; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (581,92 KB)

4.
Otrokova navezanost na mater in discipliniranje otroka
Zlatka Cugmas, 1998, strokovni članek

Opis: Raziskava obravnava zveze med kakovostjo otrokove navezanosti na mater, načini, s katerimi mati disciplinira otroka, in stopnjo otrokove internalizacije pravil. Sodelovale so matere 124 otrok, ki so obiskovali malo šolo, 1., 3. in 4. razred osnovne šole. Kakovost otrokove navezanosti na mater sem ugotavljala z dvema ocenjevalnima lestvicama, ki sta zajemali otrokovo obnašanje do matere v stresnih situacijah. Na splošno so se potrdile pozitivne zveze med prijaznimi, psihološko orientiranimi načini discipliniranja (v nasprotju z načini, orientiranimi na izražanje moči),varno navezanostjo in internalizacijo pravil, čeprav so zveze včasih šibke in nekonsistentne
Ključne besede: razvojna psihologija, odnos mati-otrok, navezanost, discipliniranje, ocenjevalne lestvice, internalizacija pravil
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 586; Prenosov: 65
URL Povezava na celotno besedilo

5.
DISCIPLINIRANJE OTROK
Sanja Gorjup, 2015, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino smo priča tehnikam discipliniranja otrok, ki so tesno povezane s telesnim kaznovanjem kot edino obliko discipliniranja. Dobro poznana špartanska vzgoja je temeljila na zelo krutih telesnih kaznih in verjeli so, da le tako otrok postane telesno odporen. Slabotne in pohabljene otroke so vrgli zverem. Tudi naši dedi in babice kot otroci niso imeli kaj dosti pravic, v 19. stoletju je še veljala krščanska vzgoja in kaznovanje otrok je bilo uveljavljeno v vseh šolah, palica je bila tako rekoč povsod, kjer so bili otroci. Otrok je človeško bitje, zato ima enake pravice kot odrasel človek. Ker pa sam ne more skrbeti za svoje pravice, mu mora pravo nuditi večjo varstvo, kadar pride do kršitev le-teh. Danes zaščito otrok zagotavlja Svet Evrope, ki sledi ciljem Konvencije o otrokovih pravicah, ter Evropsko sodišče za človekove pravice. Od države do države se pogled na telesno kaznovanje otrok razlikuje. Nekatere dovoljujejo uporabo sile pri discipliniranju svojih otrok, druge postavljajo omejitve, kdaj in v katerih primerih je dovoljena uporaba telesnega kaznovanja kot vzgojnega ukrepa. Pri nas nimamo enotnega zakona, ki bi celovito rešil ali pa vsaj določil meje discipliniranja otrok, kot je to storila Kanada. Veliko staršev meni, da država nima pravice posegati v njihovo pravico vzgajati otroke v skladu s svojim prepričanjem. Nekateri celo verjamejo, da je klofuta vzgojna in da jim nihče ne more predpisovati načina vzgoje lastnih otrok.
Ključne besede: discipliniranje otrok, telesno kaznovanje, Konvencija o otrokovih pravicah, Družinski zakonik, starševska pravica.
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 641; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (700,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici