Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Davek je splošna obvezna dajatev davčnih zavezancev, ki je namenjena kritju skupnih izdatkov države. To je za uspešno delovanje države še kako pomembno, zato je prav, da se vsak posameznik zaveda, da je potrebno davčno zakonodajo spoštovati. Vedno pa se najde kdo, ki pravila krši in poskuša davke utajiti. Za takšne osebe so predpisane ustrezne sankcije. Namen diplomske naloge je ugotoviti pripravljenost posameznikov v Sloveniji za plačilo davkov in izmeriti stopnjo njihove davčne morale. Najprej za lažje razumevanje pojasnimo nekaj osnovnih pojmov, povezanih z davčno moralo. Pojasnimo pojem davčne morale, davčne etike, davčne mentalitete, davčne kulture, davčne prevare, davčnega izogibanja, davčne utaje in davčne discipline. Davčna morala pomeni notranjo pripravljenost davčnega zavezanca, da svoje davčne obveznosti izpolni v skladu s predpisi. V osrednjem delu je predstavimo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na davčno moralo. Ugotovimo, da na davčno moralo vplivajo družbeno demografski dejavniki (spol, starost, zakonski stan, religija), družbeno ekonomski dejavniki (zaupanje v državo in nacionalni ponos, dohodek davčnih zavezancev, kompleksnost davčne zakonodaje), osebnostne lastnosti posameznikov (makiavelizem, avtoritarizem, samopodoba, potreba po dosežkih) in vrednote (benevolenca, hedonizem, moč, konformnost). Zadnji del predstavlja analizo raziskave dejavnikov davčne morale. Raziskava kaže, da ima makiavelizem določen vpliv na davčno moralo posameznika. Ljudi, za katere je značilen makiavelizem, skrbi le za lastne cilje in interese ne pa tudi za občutke drugih ljudi. Takšnim ljudem ni mar za posledice pri utaji davkov in so tudi zelo spretni pri kršitvah.
Ključne besede: Davčna morala, davčna utaja, davki, davčni zavezanec, davčna disciplina, makiavelizem
Objavljeno v DKUM: 16.06.2021; Ogledov: 1171; Prenosov: 185
Celotno besedilo (444,20 KB)

Opis: Plačilna nedisciplina je v sodobnem gospodarstvu zelo razširjen pojav, s katerim se srečujejo vsa podjetja. Za uspešno obvladovanje terjatev mora podjetje ustrezno določiti kreditne pogoje, spremljati bonitetne ocene kupcev in imeti stalen nadzor nad gibanjem terjatev. Podjetja lahko izbirajo med različnimi načini izterjatve. Postopek izterjave je priporočljivo začeti s pisnim in telefonskim opominjanjem, v skrajnem primeru pa s sodno izterjavo. Možni načini izterjave terjatev so še asignacija, cesija, faktoring in kompenzacija ali pobot. Slednji je kot oblika obveznega večstranskega pobota tudi zakonsko določen. Uvedba pobota v slovensko zakonodajo je pripomogla k zmanjšanju medsebojne zadolženosti poslovnih subjektov. Uporaba faktoringa, ki omogoča zelo kratek rok poplačila terjatev, pa se vedno bolj povečuje. Področje plačilne discipline v Sloveniji urejajo predvsem Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Kodeks poslovnofinančnih načel. Kljub temu pa je plačilna nedisciplina še vedno zelo razširjen pojav. Čeprav primerjava pravočasnih plačnikov podjetij kaže, da je delež teh nad evropskim povprečjem, se stanje v zadnjih letih ni bistveno izboljšalo. Primerjava plačilnih navad Slovenije in Hrvaške kaže, da se obe državi srečujeta s težavo dolgoročnih neplačanih obveznosti. Pošta Slovenije posveča obvladovanju terjatev in kreditnega tveganja posebno pozornost. Največji delež predstavljajo zamude plačil do 30 dni, skupna vrednost terjatev pa se je zadnja leta nekoliko povečevala. Čeprav stanje ni skrb vzbujajoče, je pa vsekakor potreben ustrezen nadaljnji nadzor nad terjatvami, s ciljem zmanjševanja skupne vrednosti terjatev.
Ključne besede: terjatve, kreditno tveganje, plačilna disciplina, izterjava.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 1574; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge obravnavamo pristope na področju družinske vzgoje mlajših otrok, pri čemer začnemo z razvojem otroka skozi nekatere psihološke vidike in teorije, nadaljujemo z načini zgodnjega vzpostavljanja stika z otrokom, sledijo teme, ki se navezujejo na družinsko vzgojo, ter zaključimo z osvetlitvijo zgodovinsko-družbene pogojenosti vzgoje. Namen empiričnega dela naloge je bil raziskati medgeneracijske razlike v stališčih in praksi na področju družinske vzgoje mlajših otrok ter ugotoviti, ali pri stališčih in uporabi vzgojnih pristopov izobrazba matere igra pomembnejšo vlogo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnile matere in babice predšolskih otrok vseh slovenskih regij. Ugotovili smo, da se je v času med obema generacijama povečala (ali vsaj ohranila) intenzivnost stika med materjo in otrokom, ki se vzpostavlja na področju odzivanja na dojenčkov jok, pri načinu spanja, preko telesnega stika in pri hranjenju/dojenju, kar je glede na mnenja strokovnjakov za otrokov psihofizični razvoj zelo ugodno. V zvezi s temami, vezanimi na vzgojo otrok, smo ugotovili povečanje miselnosti, ravnanja in pristopov, ki jih strokovnjaki načeloma ne prištevajo med vzgojno prakso z negativnim vzgojnim vplivom oz. jih zaradi spoznanj o pozitivnem vzgojnem vplivu zagovarjajo. V zvezi s stili navezanosti smo ugotovili, da se je zmanjšala zastopanost ne-varnih oblik navezanosti. Na podlagi teorije in ugotovitev v nalogi obravnavanih avtorjev smo ugotovili, da rezultati kažejo na povečanje naklonjenosti mater do vzgojnih pristopov, ki govorijo v prid psihofizičnemu razvoju mlajšega otroka. V določenih primerih k omenjenemu trendu še dodatno pripomore materina (višja) izobrazba.
Ključne besede: družinska vzgoja, vzgojni pristopi, stik z otrokom, navezanost, disciplina, vzgojni stili, medgeneracijske razlike
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1505; Prenosov: 210
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Davek je dajatev, določena z zakonom. Plačujejo ga pravne in fizične osebe in ne glede na njihov materialni položaj, je prisoten odpor do plačevanja. "Gospodarska in finančna kriza, ki je v številnih državah povzročila proračunski primanjkljaj, je najočitnejši vzrok zanimanja oblasti in raziskovalcev za dejavnike, ki oblikujejo vedenje posameznikov in podjetij na področju davkov in vplivajo nanj. Gre za vprašanje, zakaj so davčni zavezanci pripravljeni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačilu davka in drugi, kljub nizkemu tveganju razkritja, voljno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti" (Čoklec, Križman, 2014, str. 47). Oblikovanje davčne morale je dolgoročni proces, tako z vidika obsega, kot tudi z vidika vsebine. Pri posameznih narodih se je davčna morala skozi zgodovino, glede na vsebino in obseg spreminjala. Na slovenskem prostoru se je vrednostni sistem davčne morale po osamosvojitvi spremenil tako, da je davčna morala postala davčna utaja. Zaradi tega je potrebno narediti vse, da se bosta vrednostni sistem in prepričanja spremenila, tako, da bo davčna utaja postala družbeno nesprejemljiva. Za spremembo le tega, pa je potrebna sprememba davčne miselnosti.
Ključne besede: davek, davčna morala, davčna disciplina, podjetnik
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 1025; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Vedenjsko težaven razred je razred, kjer prevladuje neprimerno vedenje učencev, ki ovira pri delu učitelja in druge učence. Še danes ni mogoče postaviti absolutnih kriterijev o tem, kaj predstavlja neprimerno vedenje v šoli. Neko vedenje je težko opredeliti kot neprimerno, ne da bi upoštevali njegove okoliščine. Neprimerno vedenje je močno odvisno od prepričanj ljudi, ki izhajajo iz religij, družin, demografskih in posebnih dejavnikov. Vedenje, opredeljeno kot neprimerno, se tako spreminja skozi čas in variira med različnimi kulturami, subkulturami, družbami, etničnimi skupinami, religijami, državami, soseščinami in šolskim okolišem. Neko vedenje je označeno kot neprimerno glede na perspektivo posameznika, ki to vedenje ocenjuje (Pšunder, 2004, str. 64, 65). Vsako neprimerno vedenje še ne predstavlja disciplinskega problema. Do disciplinskega problema pride takrat, ko neprimerno vedenje učinkuje ne le na učenca kršitelja, ampak tudi na ostale učence in učitelja (prav tam). Kot neprimerna vedenja učencev na šoli Berkowitz, Hyman in Lally (1984, po Pšunder, 2004, str. 66) navajajo: kljubovanje, uničevanje šolske lastnine, nezakonite aktivnosti, napad ali zloraba, pretepi med učenci, aktivnosti, ki ovirajo šolsko delo in kršitve šolskih pravil. V diplomskem delu bomo predstavili najrazličnejše vzroke disciplinskih problemov ter rešitve, kako se, kot učitelj, spopasti s težavnim razredom in dosegati disciplino v razredu. Da bi učitelj geografije kot strokovnjak izbral najboljši disciplinski pristop glede na okoliščine, potrebuje znanje o najrazličnejših tehnikah učinkovitega vodenja razreda, znanje o reševanju konfliktnih situacij ter znanje o tem, kako se otroci razvijajo in učijo. Prav tako pa mora učitelj kot strokovnjak dobro in enakovredno poznati geografsko vedo, didaktični koncept pouka geografije, metodične značilnosti dela in še posebej sposobnosti in zanimanje učencev. Učitelj pa ne sme biti edini posredovalec znanj, saj se je njegova vloga spremenila v organizatorja učnega procesa, zato je potrebno učence aktivno vključevati v učenje. Izvori nemira so lahko na strani otroka, družine in šole, zato je dobro, da poznamo ozadje problemov. Poznavanje ozadij pa nam lahko pomaga, da problem rešujemo strpneje in tako pridemo do boljših rešitev. Pri tem pa je najpomembneje, da se stik med učiteljem in učencem nikoli ne prekine, saj takrat med njima ne pride do izmenjave informacij. Na prekinitev stika se učenec pogosto odzove z nemirom, ki s svojim neprilagojenim vedenjem v bistvu kliče na pomoč. Upamo, da bo diplomsko delo v pomoč učiteljem, pedagogom, učencem in njihovim staršem, da bodo učenci to pomoč tudi dobili.
Ključne besede: vedenjske težave, disocialno vedenje, disciplina, disciplinski pristopi, motivacija, pouk geografije, motivacijske metode pri pouku geografije
Objavljeno v DKUM: 07.06.2016; Ogledov: 2179; Prenosov: 245
Celotno besedilo (2,58 MB)