Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Direktni-ko-direktni produkt ▫$G\circledast H$▫ grafov ▫$G$▫ in ▫$H$▫ je graf na množizi vozlišč ▫$V(G)\times V(H)$▫. Vozlišči ▫$(g,h)$▫ in ▫$(g',h')$▫ sta sosednji, če je ▫$gg'\in E(G)$▫ in ▫$hh'\in E(H)$▫ ali ▫$gg'\notin E(G)$▫ in ▫$hh'\notin E(H)$▫. Naj bo največ eden izmed faktorjev ▫$G$▫ in ▫$H$▫ povezan. Pokažemo da je razdalja med dvema vozliščema v ▫$G\circledast H$▫ omejena s tri, razen v majhnem številu izjem. Vse izjeme so natančno popisane, kar prinese razdaljno formulo za ▫$G\circledast H$▫.
Ključne besede: direktni-ko-direktni produkt, razdalja, ekscentričnost, nepovezan graf, direct-co-direct product, distance, eccentricity, disconnected graphs
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 10
Celotno besedilo (449,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Doktorska disertacija obravnava nekatere rezultate na grafovskih produktih. V uvodu bomo na kratko predstavili vsebino doktorske disertacije in ponovili nekatere osnovne pojme teorije grafov, ki jih bomo uporabljali v nadaljevanju. Prva tema, ki jo bomo predstavili so neodvisne množice v direktnem produktu. Govorili bomo o velikosti in strukturi največjih neodvisnih množic v direktnem produktu. Najprej bomo predstavili pomembnejše znane rezultate, nato pa bomo pokazali, da ima direkten produkt lihe poti in poljubnega grafa, ter direkten produkt sodega cikla in poljubnega grafa največjo neodvisno množico, ki je unija dveh pravokotnikov. Ugotovili bomo, da obstajajo v direktnem produktu sode poti in poljubnega grafa največje neodvisne množice, ki so lahko tudi drugačne oblike ter zapisali natančno karakterizacijo teh največjih neodvisnih množic. Zapisali bomo zadostni pogoji za drevesa, da ima direkten produkt drevesa in poljubnega grafa največjo neodvisno množico oblike dveh pravokotnikov. V nadaljevanju bomo raziskali posplošeno 3-povezanost v kartezičnem produktu grafov. Prikazali bomo več naravnih načinov, kako dobiti 3-presečno množico S, pri kateri nam graf razpade na vsaj tri komponente. Nato bomo dokazali, da je eden izmed teh načinov vedno optimalen, če sta G in H 2-povezana grafa na vsaj šestih vozliščih. Tako dobimo natančno vrednost posplošene 3-povezanosti kartezičnega produkta dveh 2-povezanih grafov na vsaj šestih vozliščih. Na koncu se bomo ukvarjali z vprašanjem o zgornji meji najmanjšega diametra krepko orientiranega krepkega produkta. Določili bomo natančno vrednost najmanjšega diametra krepkega produkta dveh poti.
Ključne besede: direktni produkt, kartezični produkt, krepki produkt, neodvisna množica, povezanost, posplošena povezanost, diameter, krepka orientacija
Objavljeno v DKUM: 11.12.2018; Ogledov: 1549; Prenosov: 159
Celotno besedilo (603,74 KB)

Opis: Upper and lower bounds on the total domination number of the direct product ofgraphs are given. The bounds involve the ▫$\{2\}$▫-total domination number, the total 2-tuple domination number, and the open packing number of the factors. Using these relationships one exact total domination number is obtained. An infinite family of graphs is constructed showing that the bounds are best possible. The domination number of direct products of graphs is also bounded from below.
Ključne besede: mathematics, graph theory, direktni produkt, total domination, ▫$k$▫-tuple domination, open packing, domination
Objavljeno v DKUM: 31.03.2017; Ogledov: 1234; Prenosov: 419
Celotno besedilo (156,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu obravnavamo poldirektni produkt grup, ki je posplošitev direktnega produkta. Poldirektni produkt omogoča konstrukcije precej večjega nabora grup. Pokažemo razliko med direktnim in poldirektnim produktom grup in poiščemo kriterij, kdaj je dana grupa poldirektni produkt grup. Pokažemo tudi primere uporabe poldirektnega produkta grup in primitivnih korenov po modulu p na grupah reda pq, kjer je p praštevilo, q pa deli p-1.
Ključne besede: grupa, podgrupa, direktni produkt grup, poldirektni produkt grup
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1694; Prenosov: 131
Celotno besedilo (384,19 KB)

Opis: Dobro barvanje vozlišč grafa $G$, v katerem v vsakem barvnem razredu obstaja vsaj eno tako vozlišče, ki ima vsaj enega soseda v vsakem drugem barvnem razredu, je b-barvanje grafa $G$. Največje naravno število $k$, za katerega graf premore b-barvanje s $k$ različnimi barvami, imenujemo b-kromatično število grafa in ga označimo s $varphi(G)$. V magistrskem delu bomo predstavili definicijo b-barvanja in podali natančne vrednosti b-kromatičnega števila za poti, cikle, polne grafe, neodvisne množice in polne dvodelne grafe. Dokazali bomo, da je določanje b-kromatičnega števila NP-poln problem, kar ima za posledico dejstvo, da lahko b-kromatično število natančno določimo le nekaterim družinam grafov. Že iz same definicije b-barvanja sledi, da je $chi(G) leq varphi(G) leq Delta(G)+1$. Podali bomo še nekaj zgornjih mej b-kromatičnega števila, ki veljajo za poljubne grafe. Med njimi izpostavimo predvsem $m$-stopnjo grafa $m(G)$; to je največje tako število $m$, za katerega graf $G$ vsebuje vsaj $m$ vozlišč stopnje vsaj $m-1$. Natančno vrednost b-kromatičnega števila lahko med drugim določimo tudi poljubnemu drevesu, in to v polinomskem času. V poglavju o regularnih grafih bomo obravnavali predvsem pogoje, ki jim mora zadoščati $d$-regularen graf, da bo njegovo b-kromatično število enako zgornji meji, to je $d+1$. Eden izmed pogojev je, da ima graf zadostno število vozlišč, in sicer vsaj $2d^3$. Dokazali bomo tudi, da je v $d$-regularnem grafu $varphi(G)=d+1$, če je ožina grafa $g(G) geq 6$ oz. če je $g(G)geq 5$ in graf bodisi ne vsebuje nobenega cikla dolžine $6$ bodisi je $d leq 6$. Nekateri $d$-regularni grafi lahko imajo kljub velikemu $d$ majhno b-kromatično število (npr. dvodelni graf $K_{d,d}$). Dokazali bomo, da velikost b-kromatičnega števila $d$-regularnih grafov, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla, linearno narašča z velikostjo $d$. Za regularne grafe, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla in imajo $mathrm{diam}(G) geq 6$, prav tako velja, da je $varphi(G)=d+1$. Enako velja tudi za vse regularne grafe, ki ne vsebujejo nobenega $4$-cikla, njihova vozliščna povezanost pa je $kappa(G) leq frac{d+1}{2}$. Nazadnje bomo dokazali še, da obstajajo le štirje kubični grafi, za katere je $varphi(G) leq d$, eden izmed njih je Petersenov graf. V zadnjem poglavju bomo obravnavali b-barvanja grafovskih produktov, in sicer kartezičnega, krepkega, leksikografskega in direktnega. V primeru kartezičnega in direktnega produkta je b-kromatično število navzdol omejeno z $max left{varphi(G), varphi(H) right}$, v primeru krepkega in leksikografskega produkta pa je spodnja meja enaka $varphi(G) cdot varphi(H)$. Za vsak produkt posebej bomo podali še zgornjo mejo b-kromatičnega števila. Določili bomo še nekatere natančne vrednosti b-kromatičnega števila grafovskih produktov, pri čemer bodo posamezni faktorji enaki potem, ciklom, zvezdam, v nekaterih primerih pa bo eden izmed faktorjev celo poljuben graf.
Ključne besede: b-barvanje, b-kromatično število, NP-poln problem, regularni graf, kartezični produkt, krepki produkt, leksikografski produkt, direktni produkt.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1487; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,97 MB)