| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OMEJITEV TVEGANJA PRI POSLOVANJU Z DIREKTNIMI OBREMENITVAMI SEPA IN PRIMERJAVA Z NACIONALNO SHEMO
Peter Povoden, 2013, diplomsko delo

Opis: Enotno območje plačil v evrih prinaša spremembe vsem akterjem, ki s posluževanjem plačilnih instrumentov prek veljavnih shem urejajo finančne zadeve. SEPA je okolje, kjer udeleženci izvršujejo domača in čezmejna plačila pod enakimi pogoji ter z enakimi pravicami in obveznostmi. Koristi so deležni tako ponudniki plačilnih storitev kakor tudi pravni subjekti in fizične osebe. Banke so z vstopom v nov prostor morale ovrednotiti vpliv SEPA na bodoče poslovanje in delovanje trga. Zniževanje prihodkov iz naslova procesiranja plačilnih storitev in visoki stroški informacijske tehnologije so botrovali iskanju sodobnejših oblik poslovanja. Vpliv konkurence je in bo tudi v prihodnje pripomogel k snovanju novih produktov, povezanih z elektronskim poslovanjem. SEPA z uporabo enega računa omogoča izvrševanje domačih in čezmejnih plačil potrošnikom in gospodarskim družbam, slednjim pa tudi upravljanje plačilne sposobnosti na enem mestu. Uvedba direktne obremenitve SEPA je omogočila dosegljivost plačnikov za izvajanje čezmejnih plačil kjer koli na območju SEPA. V primerjavi z nacionalnimi direktnimi obremenitvami omogoča shema SEPA, ki ne omejuje namena in višine zneska plačila, izvrševanje enkratnih in ponavljajočih se direktnih obremenitev SEPA, vsak bančni delovni dan. Ponudnikom plačilnih storitev je v skladu s pravili delovanja, ki plačnikom opredeljujejo možnost povrnitve že izvršene direktne obremenitve SEPA, ključno, da debetni plačilni instrument proučijo z vidika tveganja. Za banke je pomembno, da najdejo in upoštevajo ukrepe za omejitev tveganja in s tem pripomorejo k večanju ugleda in zaupanja v sheme SEPA za direktne obremenitve.
Ključne besede: SEPA, direktna obremenitev, tveganja, NPI, migracija, plačilna shema, plačilni instrumenti, standardi, infrastruktura.
Objavljeno: 13.08.2013; Ogledov: 865; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (775,29 KB)

2.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Ključne besede: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 2083; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

3.
VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH V SLOVENIJI
Sanela Fazlić, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji še nismo dobro pozabili prehoda na evro, ko smo se že začeli intenzivno pripravljati na uvedbo enotnega območja plačil v evrih imenovanega SEPA. Temeljni kamen za delovanje enotnega evrskega plačilnega prostora je bil postavljen z Lizbonsko startegijo leta 2000. Ključni element nove strategije je vzpostavitev enotnega plačilnega prostora s spremljajočo zakonodajo in mehanizmi, ki bodo omogočili enake pogoje, preglednost in visoko konkurenčnost poslovanja za vse gospodarske subjekte in državljane Evrope. Območje SEPA lahko opredelimo regionalno in vsebinsko. Regionalno obsega 31 evropskih držav, in sicer 16 evrskih držav, 11 držav EU, ki še niso prevzele evra, ter Švico, Norveško, Liechtenstein in Islandijo. Z vidika storitev pa SEPA obsega kreditna plačila, direktne obremenitve, bančne kartice in gotovino. SEPA prinaša znatne ekonomske učinke in priložnosti, saj bo pospešila konkurenco in inovacijo ter izboljšala pogoje za potrošnike. Potrebno je prilagoditi prakso bančništva ter spremeniti navade udeležencev plačilnega prometa v vseh državah območja SEPA. Cilj SEPA bo dosežen, ko bodo občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah plačevali in prejemali plačila v evrih enako učinkovito, enostavno in varno, ne glede na to, ali se bodo taka plačila izvajala znotraj posamezne države EU ali med državami EU. Končni cilj je torej, da postane Evropa do leta 2011 najbolj dinamično in najbolj konkurenčno, na znanju in inovativnosti temelječe gospodarstvo na svetu. SEPA je do leta 2011 živ proces, ki je v nenehnem spreminjanju in dopolnjevanju. Po letu 2011 pa tudi ne bo miru: eSEPA, mobilna plačila, e-račun..
Ključne besede: SEPA, euro območje, plačilna infrastruktura, direktna obremenitev, kreditna plačila, kartična plačila, gotovina.
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 1503; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (566,53 KB)

4.
UREDITEV DIREKTNE OBREMENITVE V OKVIRU SEPA
Brigita Klander, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj programa SEPA je preoblikovati sedanji razdrobljeni trg v enoten domači trg za plačilne storitve v evroobmočju, ki ne razlikuje čezmejnih in domačih plačil. To sproži odstranitev vseh tehničnih, pravnih ter komercialnih preprek v trenutnem plačilnem trgu. SEPA bo prinesla številne prednosti in spremembe za prav vse udeležence. Potrošnik bo potreboval le en transakcijski račun, s katerega bo lahko opravljal kreditna plačila in direktne obremenitve kjerkoli v evro območju. Trgovci bodo lahko sprejeli katerokoli plačilno kartico z enim samim terminalom, kar bo tudi zmanjšalo njihove stroške. SEPA bo pomagala podjetjem poenostaviti njihov poslovni menedžment. Vse finančne transakcije bodo lahko opravljene z enega bančnega računa in z uporabo plačilnega instrumenta SEPA. Bankam bo omogočila širitev poslovanja in konkurenčnost na evropski ravni, saj bo lahko vsaka banka ponudila svoje storitve vsakemu v evro območju, brez dodatnih stroškov. Projekt SEPA se je začel v maju 2002 z belo knjigo. Pomembno leto za Slovenijo predstavlja zagotovo 2004, ko se je viziji SEPA pridružila tudi ZBS in postala enakopravni član EPC. V okviru ZBS se srečujejo različni interesi in mnenja bank, tako tudi glede tega, ali s projektom SEPA zamujamo ali ne. Ne glede na različna mnenja bank smo lahko enotni, da je SEPA realnost, ki jo lahko uresničujemo le organizirano s postavljeno in potrjeno projektno organizacijo. S postavitvijo projektne organizacije in dodelitvijo nalog in pristojnosti posameznim nosilcem se je zaključila prva faza načrtovanja in priprav. V drugi fazi prehajamo na implementacijo in razvoj. SEPA bo resnično zaživela le s konstruktivnim delom in sodelovanjem prav vsakega posameznega subjekta znotraj projektne organizacije. Zavedamo se lahko, da slovenski bančni trg obsega (le) 0,5 % evropskega trga. Pojavlja se vprašanje o obvladovanju bančne likvidnosti v novem evrskem prostoru. A to ni edino vprašanje. Pomembno je vprašanje varnosti, pa problem tarif ter stroškov in varstvo konkurence in potrošnikov. Prav z vsem se bo potrebno soočiti. Najlepše bi bilo, da bi se predstavili s kakovostno in inovativno ponudbo na ravni SEPA in bi s tem pritegnili obseg drugih držav. Največja bojazen, ki visi nad nami, pa je zagotovo, če banke pričakovanj ne bodo uresničile in bodo iz glavnih »igralcev« v (slovenskih) plačilnih sistemih postale (v pogojih SEPA) uporabniki storitev tujih bank. Si to lahko privoščimo?
Ključne besede: projekt SEPA, direktna obremenitev, kreditna plačila, kartična plačila, plačilni sistem, TARGET
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 1849; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (588,72 KB)

Iskanje izvedeno v 1.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici