| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 129
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ureditev komunikacijskih storitev OTT na področju elektronskih komunikacij v pravu EU : magistrsko delo
Miha Pražnikar, 2022, magistrsko delo

Opis: Komunikacijske storitve OTT, ki se uporabljajo za komunikacijo in se navadno ponujajo preko aplikacij so doživele izjemen razvoj. Ker jih evropski zakonodajni sveženj na področju elektronskih komunikacij iz leta 2002 ni urejal, so mnogi v njih videli slepe potnike elektronskih komunikacijskih omrežij, ki konkurirajo tradicionalnim elektronskim komunikacijskim storitvam, kot so govorna telefonija in SMS sporočila. Kot plod tega je nastala Direktiva o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, kot novelacija štirih direktiv na področju elektronskih komunikacij, katere eden od glavnih ciljev je bil normirati komunikacijske storitve OTT. Poleg Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, ureja področje elektronskih komunikacij tudi Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, sprejeta v okviru evropskega zakonodajnega svežnja elektronskih komunikacij iz leta 2002 in normira obdelavo osebnih podatkov in varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij. Čeprav še vedno veljavna, predstavlja anahronizem ureditve, ki ne zajema komunikacijskih storitev OTT. Kot rešitev problema je nastal predlog Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, ki čaka na sprejetje. Magistrska naloga predstavlja problematiko opredelitve komunikacijskih storitev OTT z relevantno sodno prakso in njihovo trenutno ureditev v Direktivi o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ter primerjavo ureditve med vrstami komunikacijskih storitev OTT in tradicionalnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Predstavljena je tudi trenutna ureditev varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij z vidika komunikacijskih storitev OTT ter njihova bodoča ureditev v predlogu Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. V magistrski nalogi zaključujem, da vseh komunikacijskih storitev OTT ni moč metati v isti koš. Glede na ponujeno storitev se razlikuje tudi njihovo normiranje. Komunikacijske storitve OTT, ki se povezujejo v elektronska komunikacijska omrežja, so v večji meri izenačena s tradicionalnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Na drugi strani zadevajo komunikacijske storitve OTT, ki se ne povezujejo v omrežja, v grobem, zgolj določbe o varstvu končnih uporabnikov. Na področju varstva osebnih podatkov elektronskih komunikacij trenutno obstaja pravna praznina, saj večina komunikacijskih storitev OTT ni urejenih. Predlog Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah v trenutni različici v skoraj vseh določbah izenačuje tradicionalne elektronske komunikacijske storitve in komunikacijske storitve OTT.
Ključne besede: komunikacijske storitve OTT, elektronske komunikacije, NB-ICS, NI-ICS, Direktiva (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, EECC, Direktiva 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, Uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Priprava dokumentacije in konstruiranje hidravličnega valja, namenjenega za delovanje v EX-atmosferi
Anže Krevh, 2022, diplomsko delo

Opis: Za varno uporabo hidravličnih valjev v eksplozivnih atmosferah je potrebno izpolnjevati določene zahteve oz. standarde, da med samim delovanjem valja v takšnih pogojih ne bi prišlo do vžiga ali eksplozije. Za to morajo biti takšni valji posebej izdelani. V skladu z EU direktivo ATEX 2014/34/EU mora ustrezna dokumentacija valja vsebovati tehniško dokumentacijo valja, vzorec napisne tablice, izjavo o skladnosti, navodila za uporabnika, oceno tveganja ter ustrezne točke, ki so relevantne za hidravlične valje iz standardov SIST EN ISO/IEC 80079-36 ter SIST EN ISO/IEC 80079-37. Cilj naloge je skonstruirati, izdelati in pripraviti vso zgoraj navedeno dokumentacijo za delovanja valja v eksplozivnih atmosferah.
Ključne besede: Hidravlični valj, eksplozivne atmosfere, direktiva, ocena tveganja.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 41; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (6,34 MB)

3.
Vpliv prava EU na substančno delovno pravo: izbrani vidiki : izbrani vidiki
Teja Peče, 2022, magistrsko delo

Opis: EU ima danes na podlagi 2. odstavka 4. člena PDEU na področju socialne politike z državami članicami deljene pristojnosti. Naravo in obseg pooblastil EU pa podrobneje opredeljuje zlasti 153. člen PDEU, ki kot krovna določba predstavlja tudi podlago za sprejem direktiv in priporočil. Neimplementacija ali nepopolna implementacija direktive, po poteku implementacijskega roka, je na področju delovnega prava izredno problematična, saj se skladno s sodno prakso Sodišča možnost sklicevanja na neposredni učinek direktiv priznava le zaposlenim v javnem sektorju in ne tudi zaposlenim v zasebnem sektorju. Z vidika varstva temeljnih (socialnih) pravic je navedeno razlikovanje arbitrarno, nevzdržno in nedopustno. Na podlagi podrobne vsebinske analize sodne prakse Sodišča in stališč priznanih akademikov je mogoče zaznati, da pravo EU izravnava odsotnost horizontalnega učinka direktiv s široko razlago pojma »država«, lojalno oz. konsistentno razlago in dopustnostjo sklicevanja na splošna načela prava EU. Navedeno od nacionalnih sodnikov zahteva dobro poznavanje prava EU in veliko mero kreativnosti. Prav tako pa de iure in de facto ustvarja »sivo polje« (učinkovite) zaščite, kadar dejansko stanje zadeve ne izpolnjuje (zahtevanih) kriterijev. Varstvo temeljnih (socialnih) pravic je dobilo nove razsežnosti s sprejemom Lizbonske pogodbe, ki je Listini EU podelila zavezujočo pravno naravo. Uporaba Listine EU je na področju nacionalnega (delovnega) prava zahtevna, kar nekaj nejasnosti pa povzroča tudi pravna narava njenih določb. Listina EU kljub temu predstavlja pomemben premik v smeri izboljšanja varstva zaposlenih v zasebnem sektorju, saj skladno s sodno prakso Sodišča temeljne pravice Listine EU (ob izpolnjevanju določenih pogojev) varujejo tudi zasebno-pravna razmerja. Sklepno je možna ugotovitev, da je sodna praksa Sodišča izjemno pomembna tudi z vidika razlage in razumevanja materialnega delovnega prava EU. Analiza sodne prakse Sodišča na izbranem vidiku delovnega časa potrjuje, da restriktivna razlaga pojma ni mogoča. Prav tako pa je tudi odličen primer neuspešnemu nasprotovanju, s strani držav članic in Komisije, po pridobivanju ter, kot se na prvi pogled zdi, širitvi pristojnosti prava EU.
Ključne besede: Temeljne pravice, človekove pravice, pravo EU, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, pravica do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, delovno pravo EU, Direktiva o delovnem času, pojem »delovni čas«.
Objavljeno v DKUM: 17.03.2022; Ogledov: 568; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Trajnostno poročanje in družbena odgovornost v Krki in Leku ter skladnost s predlogom CSRD
Aljaž Grlica, 2022, magistrsko delo

Opis: Dandanes se vedno več podjetij zaveda, da za uspeh ni pomembno samo dobro finančno poslovanje, ampak tudi nefinančno. Slednje podjetja dosegajo ter dvigujejo s trajnostnim poročanjem in družbeno odgovornostjo. Na takšen način se podjetja približajo ljudem ter lokalni skupnosti, s čimer posredno dvigujejo svoj ugled ter dosegajo dobre dolgoročne finančne rezultate. Boljša je tudi konkurenčna prednost podjetja v panogi. V magistrskem delu smo v prvem delu opisali vse osnove nefinančnega poročanja, torej teoretične ugotovitve trajnostnega razvoja, kako je do njega prišlo ter kako ga vidijo številni raziskovalci, tako domači kot tuji. Obravnava in podaja informacije tako o ekonomskih, socialnih ter okoljskih dejavnikih. V nadaljevanju smo podrobno opisali družbeno odgovornost, njen zgodovinski razvoj, opredelitev ter kakšne so zunanje ter notranje dimenzije družbene odgovornosti. Sledila je predstavitev predloge nove direktive o korporativnem poročanju (CSRD), ki bo spremenila predlogo o nefinančnem poročanju (NFRD). Ključne pri poznavanju direktiv in sprememb so tudi opisane osnove nefinančnega poročanja. V Sloveniji imamo kar nekaj podjetij, ki so prepoznale dodano vrednost nefinančnega poročanja, s katerim deležnikom posredujejo informacije o svojem družbeno odgovornem ravnanju. Prav zaradi tega smo si v empiričnem delu izbrali dve zelo razviti in uspešni farmacevtski podjetji iz Slovenije, Krko d. d. in Lek d. d., ter analizirali njuna trajnostna poročila ter kako odgovorni sta do družbe in okolja. Ugotovili smo, da Lek kot odvisna družba poroča na drugačen način kot Krka, ki je neodvisna družba. Namreč Krka objavlja letna poročila, medtem ko Lek samostojna trajnostna poročila, ki so manj obsežna ter ne podajajo toliko informacij. Nobeno podjetje ne podaja negativnih informacij, ampak zgolj pozitivne. Predvsem poročata o družbi, zaposlenih, okolju, izobraževanju zaposlenih, itd. Ugotovili smo, da podjetji deloma že poročata v skladu s predlogom nove direktive CSRD, tako da zanju nov predlog ne bo predstavljal dodatnega bremena. Primerjava trajnostnih poročil med preučevanima podjetjema kaže, da Krka nekoliko bolj natančno informira svoje deležnike in javnost. S tem jim omogoča, da dobijo jasno sliko o stanju in dogajanju v podjetju.
Ključne besede: nefinančno poročanje, trajnostni razvoj, družbena odgovornost, Direktiva NFRD, predlog direktive CSRD, izjava o nefinančnem poslovanju
Objavljeno v DKUM: 01.03.2022; Ogledov: 370; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
Analiza orodij za ocenjevanje spletne dostopnosti in smernice za spremljanje glede na direktivo (EU) 2016/2102 : magistrsko delo
Nataša Rajh, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo primerjali orodja za avtomatsko ocenjevanje spletne dostopnosti in pripravili smernice za spremljanje javnih spletišč ter izdelavo poročil glede na Direktivo (EU) 2016/2102. Po pregledu dosedanjih raziskav in po izvedbi primerjalne analize smo ugotovili, da se orodja med seboj ne razlikujejo le po funkcionalnostih in načinu podajanja rezultatov, temveč tudi v zaznavanju kršitev. Po pregledu zapisnikov sestankov ekspertne skupine WADEX smo ugotovili, da med državami članicami ne obstaja poenoten način spremljanja in poročanja. Podali smo smernice, ki bi zadoščale minimalnim zahtevam Izvedbenega sklepa komisije (EU) 2018/1524 in tudi napotke za podrobnejše preverjanje, ki bi rezultate izboljšali.
Ključne besede: spletna dostopnost, EN 301 549, Direktiva (EU) 2016/2101, WCAG, orodja za avtomatsko ocenjevanje spletne dostopnosti
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 263; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

6.
Izvrševanje konkurenčnih pravil EU: vloga nacionalnih konkurenčnih organov v luči Direktive 1/2019 : vloga nacionalnih konkurenčnih organov v luči Direktive 1/2019
Filip Lenovšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Svobodna konkurence predstavlja enega od temeljev notranjega trga EU. Sistem varstva konkurence temelji na decentraliziranem javnem izvrševanju pravil konkurenčnega prava EU s strani Komisije in NKO. Zaradi nacionalne procesne avtonomije so med NKO nastajale razlike, ki so ogrožale učinkovito uveljavljanje členov 101 in 102 PDEU. Cilj Direktive 1/2019 je odprava razlik in vzpostavitev minimalnih standardov delovanja NKO. Uvodoma je v nalogi predstavljen sistem izvrševanja členov 101 in 102 PDEU s poudarkom na Uredbi 1/2003 in nekaterih drugih pomembnejših vprašanjih sistema. Analizirane so ključne določbe Direktive 1/2019. V povezavi z njimi se tesno obravnava vloga NKO, predvsem pa se konkretneje predstavi nezavezujoče pravo, ki ga je izoblikovala Komisija in EMKO. Poudarek je dan tudi sodni praksi SEU in ESČP. Ker imajo slednji viri podlago v strokovnem znanju in dolgoletnih izkušnjah, predstavljajo pomembno vodilo državam članicam, za katere je področje konkurenčnega prava še vedno relativna novost. Navsezadnje bo analizirana ureditev javnega izvrševanja členov 101 in 102 PDEU v RS. Ta temelji na ZPOmK-1 in AVK kot organu pristojnemu za konkurenco v RS. Zaradi implementacije Direktive 1/2019 je ureditev v RS obravnavana v luči Direktive 1/2019. Slednjo ima namen implementirati predlog ZPOmK-2, katerega določbe so predstavljene na mestih, kjer le-te prenašajo rešitve Direktive 1/2019 v slovensko zakonodajo. Rešitve, ki jih prinaša Direktiva 1/2019, bodo okrepile NKO za boj proti kartelom, hkrati pa pomembno prispevale k dvigu konkurenčne kulture skozi EU in posledično k še večjemu poudarku na varstvu konkurence in nadaljnjim spremembam zakonodaj držav članic na tem področju. Predlog ZPOmK-2 v večji meri povzema rešitve Direktive 1/2019, vendar še vedno ostaja problematičen z vidika določb o neodvisnosti, saj slednjih ne ureja dovolj transparentno, hkrati pa nekatera vprašanja prepušča v ureditev AVK, kar lahko predstavlja nevarnost za arbitrarne posege, če sam zakon ne vsebuje pravil o mejah dovoljenih intervencij v delovanje AVK s strani državnih organov ali zasebnih subjektov.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčni organi, člen 101 in 102 PDEU, Uredba 1/2003, Direktiva 1/2019, ZPOmK-1, AVK
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 372; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Čezmejna sprememba pravnoorganizacijske oblike : magistrsko delo
Jakob Stanič Gruden, 2021, magistrsko delo

Opis: Predmet obravnave magistrske naloge je čezmejna sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe s poudarkom na pravnem institutu čezmejnega preoblikovanja, kot ga po novem ureja pravo Evropske Unije. V prvem delu naloge je zaradi vzporednic in širše slike na kratko predstavljena sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe po slovenskem pravu. Ta podvrsta statusnega preoblikovanja družb, imenovana tudi formalno statusno preoblikovanje, temelji na načelu ohranjanja identitete družbe, ki se preoblikuje, kar pomeni, da pri tej statusni spremembi ne pride do prenehanja družbe, ki se preoblikuje, niti ne gre za prenašanje njenih pravic, obveznosti in pravnih razmerji, temveč družba po preoblikovanju ohranja svojo pravno subjektiviteto in obstaja naprej v drugi pravnoorganizacijski obliki in drugem pravnem okviru. Drugi del naloge je namenjen čezmejnim spremembam pravnoorganizacijske oblike družb. Pri tovrstnih operacijah gre za podvrsto statusnega preoblikovanja družbe, pri katerem se družba, ki obstaja v pravnoorganizacijski obliki po pravu določene države (npr. slovenska družba z omejeno odgovornostjo), preoblikuje v družbo s pravnoorganizacijsko obliko po pravu druge države (npr. italijansko delniško družbo). Navedena pravna operacija praviloma vključuje selitev družbe v drugo državo, kar običajno zahteva izbris družbe iz pravnega registra ene države in njen vpis v register druge. Najpomembnejša sprememba za družbo in z njo povezane subjekte je pri tej transakciji ta, da za družbo po tovrstnem preoblikovanju velja pravo države v katero se ta priseli. V magistrski nalogi avtor ugotavlja, da je možnost izvedbe tovrstnih pravnih operacij odvisna od ureditev udeleženih držav (izvorne in ciljne), pri čemer večina držav tovrstnih preoblikovanj (ob ohranitvi identitete družbe, ki se preoblikuje) izrecno ne ureja oz. omogoča. V tretjem delu naloge je obravnavan institut čezmejnega preoblikovanja po določbah Direktive (EU) 2019/2121. Navedeni pravni akt, ki ga bodo morale države članice do 31. 01. 2023 implementirati v svoje nacionalne pravne sisteme, bo med drugim zagotovil določen obseg harmonizacije čezmejnih sprememb pravnoorganizacijske oblike družb znotraj EU. Na njegovi podlagi bodo harmonizirani postopek čezmejne spremembe pravnoorganizacijske oblike ter varstvo subjektov, ki so pri tovrstnih pravnih operacijah lahko prizadeti (upniki, družbeniki in delavci). Vendar pa ureditev čezmejnih sprememb pravnoorganizacijske oblike tudi po implementaciji Direktive (EU) 2019/2121 ne bo popolna. Zakonodajalec EU namreč z njo od držav članic ni zahteval obvezne ureditve možnosti čezmejnega preoblikovanja osebnih družb (ter v pravnoorganizacijsko obliko osebnih družb). Avtor ugotavlja, da so ne glede na navedeno in ne glede na to, ali posamezne članice EU takšna preoblikovanja izrecno urejajo (oz. jih bodo uredile), znotraj EU na podlagi svobode ustanavljanja in sodne prakse Sodišča EU možne tudi čezmejne spremembe pravnoorganizacijske oblike osebnih družb (in v osebne družbe).
Ključne besede: Družba, formalno (oblikovno) statusno preoblikovanje, čezmejno preoblikovanje, pravo preoblikovanj, gospodarsko pravo, Direktiva (EU) 2019/2121, svoboda ustanovitve.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 337; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

8.
Kolektivno pravno varstvo na ravni Evropske unije : magistrsko delo
Tamara Vinter, 2021, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je predstaviti področje kolektivnega pravnega varstva potrošnikov na ravni EU ter si odgovoriti na vprašanja, ki omogočajo njegovo razumevanje. Kolektivna pravna sredstva so procesni mehanizmi na podlagi katerih je zaradi ekonomičnosti postopka in/ali učinkovitosti izvrševanja mogoče več podobnih pravnih zahtevkov združiti v eno samo tožbo. Pojavljajo se v obliki opustitvene tožbe s katero se zahteva ustavitev oz. prepoved nezakonitega dejanja, ali odškodninske tožbe, katere cilj je pridobiti nadomestilo za utrpljeno škodo. V obeh oblikah tožb gre za civilni postopek, ki se odvija med osebami zasebnega prava, ne glede na to, da je ena izmed strank »kolektiv« oz. skupina tožnikov. Do nedavno so kolektivna pravna sredstva na ravni EU bila urejana v Direktivi 2009/22/ES, ki je urejala le opustitvene tožbe, možnost vložitve kolektivnih odškodninskih tožb pa je uvedena z novo Direktivo 2020/1828, ki je zapolnila to dolgoletno pravno praznino. Magistrska naloga ugotavlja, da se je ureditev področja kolektivnega pravnega varstva potrošnikov na ravni EU po sprejetju Direktive 2020/1828 bistveno izboljšala. Oškodovanim potrošnikom je omogočen lažji dostop do ustreznih pravnih sredstev, hkrati pa so se sodišča oz. upravni organi razbremenili velikega števila ločenih tožb, kar prispeva k boljšemu izvrševanju prava na sploh. Eden izmed pomembnejših ciljev nove ureditve je doseči transparentnost in enako obravnavo vseh zastopniških organov držav članic ter potrošnikov s pomočjo uvedbe različnih pravnih varovalk pred zlorabami postopka, kar se je vsaj na teoretični ravni tudi doseglo. Kot je ugotovljeno v magistrski nalogi je podoben namen zasledovalo tudi Priporočilo Komisije z dne 11. Junija 2013, ki je zaradi svoje nezavezujoče narave imelo zelo omejen učinek na pravne ureditve držav članic. Kljub temu pa je s svojimi načeli in priporočili državam članicam postavila smernice kako urediti obravnavano področje in zagotovila dober pravni temelj za sprejetje nove direktive.
Ključne besede: kolektivno pravno varstvo potrošnikov, Direktiva (EU) 2020/1828, kolektivni interesi, zastopniški organ, Nov dogovor za potrošnike, Priporočilo Komisije z dne 11. junija 2013, Dieselgate primer, Direktiva 2009/22/ES
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 327; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (981,02 KB)

9.
Čezmejna preoblikovanja v evropski uniji po zadevi Polbud : magistrsko delo
Klara Jerman, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavana čezmejna preoblikovanja družb, ki predstavljajo posebno obliko čezmejne mobilnosti družb v Evropski uniji. Možnost čezmejne mobilnosti je družbam zagotovljena že s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), natančneje s pravico do svobode ustanavljanja. Gre za eno od bolj perečih tem, ki je povezana s konceptom svobode ustanavljanja in je bila skozi desetletja v strokovni literaturi deležna številnih nasprotujočih se mnenj. Ključno vlogo pri tem je imelo Sodišče EU, ki je preko ekstenzivne razlage določb PDEU o svobodi ustanavljanja, tej pravici priznalo širok domet in utrlo pot za širše sprejemanje tovrstne čezmejne mobilnosti v vseh državah članicah Evropske unije. Ker pa sodišče kot sodni organ, ne more urediti postopka čezmejnih preoblikovanj, je pomembno, da je na ravni Evropske unije prišlo do enotne ureditve tega postopka. Evropski parlament in Svet sta sprejela Direktivo 2019/2121, ki spreminja Direktivo (EU) 2017/1132 in je na področje čezmejne mobilnosti prinesla pomembne novosti, katerih cilj je poenostavitev postopkov, zagotovitev pravne varnosti, odprava ovir za uresničevanje svobode ustanavljanja in ustrezna zaščita vseh deležnikov. Osrednji del magistrskega dela je razdeljen na dva dela. Prvi del je namenjen sodni praksi Sodišča EU, z izhodišči na zadevi Polbud, v kateri je bil pojasnjen sam kontekst čezmejnih preoblikovanj in potrjena pravica družb do čezmejnega preoblikovanja na podlagi svobode ustanavljanja. Zadeva je analizirana z vidika koncepta ustanavljanja v zvezi z izoliranim prenosom statutarnega sedeža in z vidika ukrepov, ki omejujejo svobodo ustanavljanja. V drugem delu je analizirana Direktiva 2019/2121, ki spreminja Direktivo 2017/1132 in na novo ureja področje čezmejnih preoblikovanj in delitev in predstavlja mejnik za delovanje notranjega trga in odpravlja negotovosti, ki so do sedaj obstajale na tem področju. Pri tem se avtorica omeji zgolj na določbe v zvezi s čezmejnimi preoblikovanji. Sklepno so predlagane tudi okvirne rešitve za dopolnitev ZGD-1, ki bo potrebna zaradi implementacije Direktive 2019/2121. V zaključnem delu avtorica ugotavlja, da so čezmejna preoblikovanja dopustna že zgolj na podlagi svobode ustanavljanja, kar je potrdila tudi sodna praksa Sodišča EU. Še več, preko sodne prakse je bilo pojasnjeno, da svoboda ustanavljanja vključuje ne le čezmejna preoblikovanja s hkratnim prenosom statutarnega in dejanskega sedeža družbe, temveč tudi čezmejna preoblikovanja z izoliranim prenosom statutarnega sedeža, s čimer so bili odpravljeni dvomi, ki so na tem področju povzročali številna nasprotujoča si mnenja. Temu sledi tudi Direktiva 2019/2121, ki dotedanji pomanjkljiv pravni okvir za mobilnost družb dopolnjuje in s postopkovnimi pravili ter pravili namenjenimi varstvu vseh deležnikov prinaša večjo pravno jasnost in varnost. Določa specifičen, večplastni postopek, v katerega so vključeni različni deležniki in organi ter zahteva njihovo usklajeno sodelovanje. Implementacija direktive v ZGD-1 bo zahtevala oblikovanje novih pravil, ki bodo namenjena čezmejnim preoblikovanjem, pri čemer bo potrebna posebna pozornost, da postopek ne bo preveč formaliziran in zahteven, kar bi oteževalo čezmejna preoblikovanja.
Ključne besede: svoboda ustanavljanja, čezmejna mobilnost družb, čezmejna preoblikovanja, prenos statutarnega sedeža, zadeva Polbud, Direktiva 2017/1132, Direktiva 2019/2121
Objavljeno v DKUM: 25.05.2021; Ogledov: 487; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
Implementacija Direktive 2019/2121 glede čezmejnih združitev gospodarskih družb v Sloveniji in Združenem kraljestvu : magistrsko delo
Petra Zupančič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava implementacijo določb Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 (v nadaljevanju: Direktiva 2017/1132) na področju čezmejnih združitev gospodarskih družb v dveh državah članicah Evropske unije – Združenem kraljestvu in Sloveniji. Združitev delniških družb v isti državi članici je na ravni Evropske unije najprej uredila Tretja direktiva, zato je to področje bilo v državah članicah že vrsto let usklajeno. Čezmejne združitve, torej združitve družb iz različnih držav članic pa je podrobneje uredila Deseta direktiva, ki je bila kasneje kodificirana v določbe Direktive 2017/1132. S sprejemom Desete direktive je Evropska unija želela omogočiti družbam, da se čezmejno združujejo na urejen, učinkovit in primeren način, tako da bi se ob tem zaščitilo najbolj prizadete deležnike kot so zaposleni, upniki in imetniki deležev. Navkljub temu se je v praksi izkazalo, da zaradi različnih implementacij določb Tretje in Desete direktive v nacionalne pravne rede držav članic, varstvo interesov najbolj ogroženih kategorij deležnikov, ni bilo vedno ustrezno zagotovljeno. S sprejetjem Direktive (EU) 2019/2121 z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (v nadaljevanju: Direktiva 2019/2121) je na področju čezmejnih združitev prišlo do harmonizacije in uskladitve materialnih pravil za zaščito upnikov, zaposlenih in imetnikov deležev, s čimer se zagotavlja tudi večja pravna varnost pri čezmejnih preoblikovanjih gospodarskih družb. V osrednjem delu magistrske naloge je najprej predstavljena okvirna vsebina Direktive 2019/2121. Temu po posameznih večjih tematskih sklopih sledi sistematična predstavitev obstoječe ureditve postopka čezmejne združitve gospodarskih subjektov po določbah kodificirane Direktive 2017/1132, vključno s prikazom implementacije le te v Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Na koncu vsakega zaključenega tematskega sklopa sledi še predstavitev predvidene implementacije Direktive 2019/2121 na področju čezmejnih združitev gospodarskih družb v slovenski pravni red. Nazadnje pa je po enakem sistemu predstavljena primerjalno pravna analiza implementacije določb Direktive 2017/1132 v zakonodajno ureditev v Združenem kraljestvu, temu dodana pa eventualna implementacija Direktive 2019/2121 s področja čezmejnih združitev gospodarskih družb v njihov nacionalni pravni red. Avtorica je v delu ugotovila, da implementacija Direktive 2019/2121 v slovenski ZGD-1 ne bo vnesla večjih sprememb, saj v nasprotju z nekaterimi državami članicami, je varstvo interesov najbolj ogroženih kategorij deležnikov v postopkih čezmejnih združitev gospodarskih družb, že sedaj ustrezno zagotovljeno. V kolikor bi Združeno kraljestvo implementiralo določbe Direktive 2019/2121 v nacionalni pravni red, bi na področju čezmejnih združitev, bile potrebne znatne modifikacije, saj je trenutno varstvo interesov upnikov in imetnikov deležev neučinkovito in neskladno s standardi Evropske unije.
Ključne besede: čezmejne združitve gospodarskih družb, Direktiva (EU) 2011/35, Direktiva (EU) 2005/56, Direktiva 2017/1132, Direktiva (EU) 2019/2121, ZGD-1.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2021; Ogledov: 1074; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (584,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici