Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na celostno poročanje in kako to vpliva na organizacije, njihove zaposlene in deležnike organizacij. Delo vključuje predstavitev zakonskih izhodišč priprave letnih poročil, njihovo vsebino, računovodski in poslovni del letnega poročila ter (ne)etičnost pri njihovi pripravi. Namen raziskovanja izbrane tematike je bil zbrati in analizirati dostopne informacije opravljenih raziskav o celostnem letnem poročanju organizacij ter kritično preučiti, vpliv celostnega poročanja na zaupanje uporabnikov v poročanje. Osredotočili smo se predvsem na poslovni del poročanja organizacij. Pojavila se je potreba, da organizacije razkrijejo več nefinančnih informacij in da bi bilo to poročenje poenoteno je januarja 2023 v veljavo stopila direktiva glede poročanja organizacij o trajnosti (CSRD) in s tem spremenila prej veljavno Direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD). Direktiva CSRD in ESG standardi so namenjeni boju proti podnebni krizi s preoblikovanjem EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo z ničelnim izpustom toplogrednih plinov do leta 2050. S tem so se v organizacijah pojavile nove zahteve o poročanju in spremenile dosedanji način kako in o čem poročajo. Za okoljski, socialni in upravljavski vidik (ESG) smo raziskali, kako vplivajo na organizacije in njihove deležnike. Iz člankov smo zbrali informacije in poročali o vplivih in pričakovanih učinkih celostnega poročanja. Na podlagi pregleda ugotovitev, smo ovrednotili hipotezo Hipoteza H1: Raziskovalci v večini podajajo ugotovitve o pozitivnem učinku celostnega poročanja na zaupanje deležnikov, ter jo potrdili. Ko organizacije objavijo letna poročila, so običajno dostopna vsem. Dobro pripravljena letna poročila lahko organizacijam služijo kot promocija za investorje, nove stranke in druge deležnike. Da si lahko uporabniki letnega poročila glede njegove vsebine razvijejo lastno mnenje, potrebujejo veščine kritičnega razmišljanja. Ozadje teoretičnih izhodišč kritičnega razmišljanja in njegove spretnosti smo predstavili v poglavju o kritičnem razmišljanju v povezavi s celostnim poročanjem. V povzetku smo zbrali ugotovitve povezane iz praks poročanja v organizacijah, vpliva implementacije ESG standardov v organizacijah in ovrednotili hipotezo.
Ključne besede: letno poročilo, direktiva CSRD, celostno poročanje, ESG, zaupanje v poročanje
Objavljeno v DKUM: 03.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (7,80 MB)

Opis: DDV je krajšava za davek na dodano vrednost, ki je ena od oblik prometnega davka v republiki Sloveniji. Uveden je bil 01.07.1999. Od 01.01.2007 pa velja nov zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Ta se je že večkrat noveliral, najpogosteje je razlog za te prenovitve Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki določa člene katere mora Slovenija kot članica Evropske Unije vnesti v svojo zakonodajo. Naloga se je osredotočila na temeljito raziskovanje davka na dodano vrednost (DDV) v kontekstu dobav, pridobitev in uvoza blaga. Skozi nalogo smo se poglobili v osnovne pojme, obdavčljive dogodke, kraj dobave, brezplačne dobave, prenose blaga znotraj skupnosti, davčne oprostitve in verižne dobave. Cilj naloge je tako bil pridobiti temeljito razumevanje osnovnih konceptov DDV v povezavi z obravnavanimi področji. V nalogi smo spoznali tudi nekaj primerov sodne prakse za lažje in poglobljeno razumevanje zakonodaje na področju DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga. Za dodatno razlago obdelanih predpisov smo si pomagali tudi z izmišljenimi primeri, ki so ponazoril to kar veleva zakonodaja. Na koncu naloge smo zaključili, da smo skozi nalogo lahko potrdili obe zastavljeni hipotezi, ki sta se navezovali na razumljivost in možnost uporabe strokovne literature za razlago ZDDV-1 ter znanje računovodij. Znanje računovodij smo ugotovili skozi anketo, ki smo jo pripravili in poslali na več računovodskih servisov in podjetij z oddelkom za računovodenje. Kot že rečeno smo skozi anketo ugotovili, da računovodje dovolj dobro poznajo področje DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga, vendar, da je vseeno še prostor za izboljšanje njihovega znanja. Skozi anketo smo tudi ugotovili, da starost posameznika in njegove delovne izkušnje še ne pomeni, da je zaradi tega (veliko) boljši od mlajšega posameznika ali posameznika z manj delovnimi izkušnjami.
Ključne besede: Blago, davek na dodano vrednost, dobava, pridobitev, uvoz, ZDDV-1, Direktiva Sveta 2006/112EC
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Poplave so naravna nesreča, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo čedalje pogostejše in intenzivnejše. Zaradi razvoja družbe, širjenja poselitve in urbanizacije poplave ogrožajo čedalje več ljudi in povzročajo čedalje več škode. Naravnih dogodkov na splošno ni mogoče preprečiti, vendar je njihov vpliv mogoče ublažiti. Leta 2007 je bila sprejeta tako imenovana Poplavna direktiva, ki od držav članic zahteva opredelitev poplavno ogroženih območij, pripravo kart poplavne ogroženosti in načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti na teh območjih. Dokumenti, zahtevani s Poplavno direktivo, so podlaga za učinkovito obvladovanje poplavnega tveganja v državah članicah EU. Za primer treh izbranih držav, Slovenije, Avstrije in Italije, smo pregledali podlage za obvladovanje poplavnega tveganja, ki so bile pripravljene na podlagi zahtev Poplavne direktive. Vse tri obravnavane države članice so pripravile karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti, na podlagi katerih so pripravile tudi načrte za obvladovanje poplavnega tveganja. Bistvene razlike med pristopi obvladovanja poplavnega tveganja med obravnavanimi državami se kažejo v upravni ureditvi, ki je povezana z upravnimi enotami posameznih držav (zvezne dežele, regije). Z analizo, ki smo jo izvedli v sklopu diplomskega dela, smo pokazali, da kljub temu, da so podana izhodišča za vse enaka, vsaka država članica razvija in izvaja svoje strategije ter ukrepe za obvladovanje poplavnega tveganja, ki so prilagojeni lokalnim potrebam, geografskim razmeram in upravnim ureditvam.
Ključne besede: poplavno tveganje, poplavna direktiva, poplavna ogroženost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili Evropsko poplavno direktivo, ki sta jo leta 2007 sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije kot odgovor na problematiko, ki so jo povzročale poplave na evropskem kontinentu. Poplave se pojavljajo pogosteje v primerjavi z drugimi naravnimi in drugimi nesrečami, njene posledice pa za sabo puščajo ogromno materialno, ekonomsko ter drugo škodo. Evropska unija se zavzema za zagotavljanje boljšega življenja svojih prebivalcev in za čist in varen planet. V ta namen je v sklopu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 sprejela 17 ciljev trajnostnega razvoja. Poplave lahko s svojimi posledicami močno ovirajo doseganje prej omenjenih ciljev. Evropska poplavna direktiva s svojimi predpisi, katere morajo države članice implementirati v svojo zakonodajo, zagotavlja večjo preventivno varnost pred poplavami in njihovimi posledicami ter si prizadeva te posledice v največji meri zmanjšati, da bi zagotovili najmanjšo ali v najboljšem primeru ničelno škodo ter s tem omogočili nemoteno doseganje ciljev trajnostnega razvoja Evropske unije. Republika Slovenija je kot država članica Evropske unije zavezana k implementaciji Evropske poplavne direktive v svojo zakonodajo. Implementacija v večji meri poteka nemoteno, edini problem, ki ga navaja država, je pomanjkanje finančnih sredstev za izvedbo različnih ukrepov, ki si jih je država zadala v sklopu implementiranja Evropske poplavne direktive. V letu 2023 se je Republika Slovenija soočila s poplavami, ki so povzročile ogromno škodo. Pričakujemo lahko, da bo ta dogodek v določeni meri oviral nadaljnji napredek pri implementaciji Evropske poplavne direktive v Republiki Sloveniji. Pomembno je, da se zagotovijo zadostna sredstva, ki bodo pripomogla k lažjemu implementiranju Evropske poplavne direktive in s tem zmanjšanju škode, ki jo povzročajo poplave.
Ključne besede: poplave, poplavna direktiva, Evropska unija, Republika Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 40
Celotno besedilo (640,47 KB)

Opis: Trajnostno poročanje podjetjem omogoča prepoznavanje tveganj in priložnosti, ki lahko vplivajo na nadaljnje poslovanje. Posledice poročanja o trajnosti so tudi gradnja ugleda in zaupanja v podjetje ter privabljanje vlagateljev. Niso pa to edini razlogi, zakaj naj bi se podjetja odločila za trajnostno poslovanje. Z odgovornim obnašanjem do ljudi in naravnega okolja podjetja in posamezniki tudi sooblikujemo svet, ki bo v takšni ali drugačni obliki ostal za naslednje generacije. V magistrskem delu primerjalno analiziramo dosedanje trajnostno poročanje podjetij Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., (NEK), Électricité de France, d. d., (EDF) in Vattenfall, d. d., ter usklajenost tega poročanja z Direktivo o poročanju podjetij o trajnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD). Gre za tri podjetja v jedrski industriji, ki se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti. Razlike beležimo v številu zaposlenih, prihodkih podjetij, po območju delovanja in strukturi njihovih dejavnosti. Francoski EDF in švedski Vattenfall sta večnacionalni podjetji z več 10.000 zaposlenimi. Proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva je le ena izmed njunih dejavnosti. Na drugi strani pa NEK proizvaja električno energijo le na območju Slovenije, njeno število zaposlenih se giblje okoli 650, njena edina dejavnost je proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva. Namen magistrskega dela je bil oblikovati sklop priporočil za nadaljnje poročanje NEK o trajnosti. Ta smo izoblikovali na podlagi preučevanja dosedanjih letnih poročil, intervjujev z zaposlenimi v NEK, preučitve nove direktive CSRD in Evropskih standardov poročanja o trajnosti (European Sustainability Reporting Standards – ESRS) ter s primerjalno analizo dosedanjega poročanja dveh tujih večnacionalnih podjetij.
Ključne besede: trajnostno poročanje, trajnostno poslovanje, direktiva CSRD, standardi ESRS, NEK
Objavljeno v DKUM: 20.06.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,43 MB)