| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 112
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
OBRAMBNI MEHANIZMI PRED PREVZEMI
Nejc Jurko, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavil obrambne mehanizme pred prevzemi. Zaradi celovitega pogleda na obrambne mehanizme sem v prvem delu predstavil vrste prevzemov, razloge zaradi katerih do njih prihaja in razmejitve med prevzemi, združitvami in pripojitvami. Med glavne oblike prevzemov štejemo združitve, prevzeme z odkupom delnic, prevzem z odkupom premoženja. Posebno kategorijo tvorijo managerski prevzemi (MBO) in prevzemi z zadolžitvijo (LBO), sem prištevamo še prevzeme s pooblastili za zastopanje (proxyfighte). Pred natančnejšim opisom obrambnih mehanizmov pred prevzemi sem le-te razmejil še na prijateljske in sovražne, obrambni mehanizmi se uporabljajo pri sovražnih prevzemih. Med obrambnimi mehanizmi ločimo preventivne in kurativne mehanizme. Več poudarka smo namenili preventivnim mehanizmom, saj so le-ti neposredno vezani na zakonodajo, ki jih omejuje, pri kurativnih obrambnih mehanizmih gre predvsem za prepričevanje obstoječih delničarjev naj delnic ne prodajo in iskanje boljšega ponudnika. Preventivne obrambne mehanizme smo razdelili na štiri večje skupine, to so: spremembe organizacijske strukture, spremembe kapitalske strukture, spremembe premoženjskega stanja podjetja in zlate delnice. Glavne omejitve pri uporabi obrambnih mehanizmov predstavlja zakonodaja, zato smo preučili slovensko in evropsko zakonodajo na tem področju. V Sloveniji prevzemno zakonodajo smiselno sestavljata zakon o prevzemih in zakon o gospodarskih družbah, medtem ko je Evropska unija to področje uredila s trinajsto direktivo o prevzemih in prevzemnih ponudbah. Kot zadnje poglavje je predstavljen primer prevzema volkswagna s strani Porscheja, ki je nekaj časa visel v zraku zaradi zlate delnice, ki jo je imela dežela Spodnja Saška v družbi Volkswagen in zaradi nemškega zakona o volkswagnu, ki je dajal državi oz. deželi nesorazmerno število članov v nadzornem svetu glede na udeležbo v kapitalu. Sodba sodišča Evropskih skupnosti je Nemčiji zapovedala, da mora sporni zakon umakniti in s tem posledično dovoliti prevzem Volkswagna.
Ključne besede: : prevzem, združitev, pripojitev, prijateljski prevzemi, sovražni prevzemi, MBO, LBO, obrambni mehanizmi, kurativni obrambni mehanizmi, preventivni obrambni mehanizmi, zlata delnica, Zakon o prevzemih (ZPre), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), 13. direktiva, Volkswagen
Objavljeno: 24.09.2009; Ogledov: 2755; Prenosov: 548
.pdf Celotno besedilo (407,28 KB)

4.
5.
Javni red in nogometno navijaštvo v EU
Vasja Čepič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu skušam pojasniti vpliv primarne in sekundarne evropske zakonodaje na izjeme iz razlogov javnega reda in javne varnosti, ki jih države članice lahko navedejo pri omejitvah gibanja državljanov Unije. Katere ukrepe lahko slednje sprejmejo v primerih organiziranih nogometnih navijaških skupin, kako obravnavajo posameznike — državljane Unije, ali upoštevajo splošno prepoved diskriminacije med lastnimi državljani in državljani Unije in kako ta prepoved dejansko vpliva na postopke, ki jih država članica gostiteljica vodi zoper osebe, katerih gibanje omejujejo na podlagi izjeme javnega reda in/ali javne varnosti. Predmet raziskave je tudi, kako organi držav članic v praksi upoštevajo primarno in sekundarno zakonodajo EU (torej Pogodbo o ES in Direktivo 2004/38 in druge dokumente) in kako države članice implementirajo evropsko zakonodajo v svoj pravni red. Zaradi nujne skladnosti primarne in sekundarne zakonodaje je uporaba ukrepov zavrnitve vstopa ali izgona proti državljanom druge države članice skrajno sredstvo, ki ga lahko država članica gostiteljica uporabi; kajti državljan Unije je tudi »njen« državljan in je v očeh zakona popolnoma enakopraven državljanom države članice gostiteljice, zato mora biti deležen tudi enakega obravnavanja. Poleg tega poskušam razložiti, kdaj navijaštvo preraste v huliganstvo in kdaj je v nasprotju z javnim redom ali ogroža javno varnost; opisujem tudi nekaj tipičnih primerov neprimernega osebnega obnašanja, ki škoduje samim temeljem družbe in je lahko podlaga za zavrnitev vstopa ali deportacijo državljana Unije in kako se države članice, njihove policije in Interpol borijo proti huliganom, ki kvarijo nogomet. Kje je meja med varovanjem javnega reda države članice in diskriminacijo državljana EU? Kje so meje suverenosti držav članic in meje veljavnosti Pogodbe o ES in ostale zakonodaje EU? Odgovore na ta vprašanja ponuja sodna praksa Sodišča ES, ki je s sodbami v preteklih zadevah poskušalo napolniti pravne praznine in ponuditi bolj jasno definicijo pojem javni red. Mednarodne nogometne tekme predstavljajo državljanom Unije možnost udejanjanja pravice gibanja po prostoru EU, prav tako omogočajo državam članicam krepiti sodelovanje, na preizkušnjo pa postavljajo tudi policiste držav članic gostiteljic in Nacionalne nogometne informacijske točke, ki so tisti, ki morajo skrbeti, da pravo EU ni zgolj črka na papirju. Vse to pa tlakuje pot novi, bolj tesni obliki povezanosti držav EU — Združenim državam Evrope!
Ključne besede: Pravo EU, Sodišče ES, Pogodba o ES, Direktiva 2004/38, javni red, državljanstvo EU, enakopravno obravnavanje, državna suverenost, nogometni navijači, mednarodne nogometne tekme, Nacionalna nogometna informacijska točka, huligani
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2112; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
VARSTVO SINDIKALNIH ZAUPNIKOV IN DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV
Maja Frčko, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema Varstvo sindikalnih zaupnikov in delavskih predstavnikov je bila izbrana z namenom predstavitve sedanje slovenske ureditve področja zastopanja interesov in pravic delavcev s strani predstavnikov delavcev s poudarkom na zakonskem varstvu njihovega položaja zaradi opravljanja svojih nalog. V diplomski nalogi sem izhajala predvsem iz potrebe po zaščiti njihovega položaja in pristojnosti na področju zaščite in uveljavljanja delavskih interesov, ki so mnogokrat diametralno nasprotni interesom in željam njihovih delodajalcev. Zaradi navedenega je potrebno zakonsko primerno urediti položaj ter naloge in pristojnosti predstavnikov delavcev, da se omogoči uspešna, učinkovita ter pravočasna zaščita interesov in pravic delavcev v praksi. V Sloveniji je zakonsko urejen t.i. dualni sistem delavskih predstavništev, v okviru katerega zastopata pravice delavcev dve vrsti predstavnikov delavcev, in sicer sindikati oziroma s strani članov sindikatov v podjetjih izvoljeni sindikalni zaupniki, ter mlajša oblika predstavnikov delavcev — neposredno voljeni delavski predstavniki. Bistvene razlike med obema vrstama predstavnikov delavcev - poleg različnih načinov volitev oziroma imenovanja obojih — je raven delovanja kot tudi obseg nalog in pristojnosti ter metode njihovega delovanja. Prav zaradi svojih funkcij in pristojnosti, ki jih imajo oboji predstavniki delavskih interesov, je potrebna njihova ustrezna zakonska zaščita, da bi se lahko na ta način omogočila učinkovita zaščita in uveljavitev interesov ter pravic delavcev. V diplomski nalogi se tako nisem omejila le na obseg in način ureditve zakonskega varstva obeh vrst predstavnikov delavcev, temveč tudi na razloge, zaradi katerih je zakonska ureditev njihovega položaja in varstva sploh potrebna, in to so pristojnosti ter pooblastila, ki jih vsako izmed vrst predstavnikov delavcev v okviru zakonov ima. Poleg predstavitve obeh vrst delavskih predstavništev, njihovega razvoja, pristojnosti in nalog ter obsega varstva sem se dotaknila tudi vprašanja, ali in v kolikšni meri je potrebna sprememba obstoječe zakonske ureditve teh dveh vrst predstavništev delavcev. Postavlja se namreč vprašanje, ali je za učinkovito zaščito pravic delavcev res najbolje, da imajo monopol na področju uveljavljanja individualnih in kolektivnih pravic delavcev zgolj sindikati in voljeni delavski predstavniki le obrobno vlogo z dajanjem mnenj in posvetovanjem z delodajalci pri sprejemanju nekaterih njihovih odločitev v podjetjih. Glede na to, da je na mednarodni ravni prav tako urejena z določenimi mednarodnimi akti zaščita predstavnikov delavcev in z ozirom na članstvo RS v Evropski uniji ( EU ), sem predstavila tudi vsebino nekaterih temeljnih mednarodnih dokumentov kot tudi za RS glede ciljev obvezujočih direktiv EU s področja varstva predstavnikov delavcev. Z namenom preučiti morebitne prednosti in pomanjkljivosti našega sistema varstva predstavnikov delavcev pa sem v diplomski nalogi opravila tudi primerjavo njihovega položaja in varstva glede na ureditev tega področja v Nemčiji, v Veliki Britaniji ter v Združenih državah Amerike ( ZDA ).
Ključne besede: sindikat, sindikalni zaupnik, delavski predstavnik, delavec, delodajalec, individualne in kolektivne pravice, zakon, direktiva, konvencija, varstvo predstavnikov delavcev.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 4597; Prenosov: 647
.pdf Celotno besedilo (632,40 KB)

7.
VARSTVO FINANČNIH INTERESOV EU V DOMAČEM IN EVROPSKEM PRAVU
Barbara Šegula, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjem obdobju je varovanje finančnih interesov EU pomembna tema v vseh državah članicah te skupnosti. Ker se prihodki v proračun EU stekajo iz proračunov držav članic, država članica z varovanjem svojih finančnih interesov istočasno varuje tudi finančne interese EU. To pa ne velja nujno tudi za odhodkovno stran. Slovenija prihodkovno stran proračuna EU varuje s sistemom davčnih prekrškov in kaznivim dejanjem davčne zatajitve, odhodkovno stran pa s kaznivim dejanjem goljufije na škodo Evropskih skupnosti. Kazniva dejanja, katerih posledice se lahko kažejo v proračunu Skupnosti, so tudi pranje dejanja in korupcijska kazniva dejanja — jemanje in dajanje podkupnine. Na ravni EU je najpomembnejši akt, namenjen varstvu finančnih interesov, Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (Konvencija ZFI), skupaj s protokoli, sprejeta v tretjem stebru kot značilna meddržavna pogodba. Konvencija ZFI uvaja enoten pojem goljufije, ki škoduje finančnim interesom EU. Prvi protokol vnaša v sistem varstva finančnih interesov kazniva dejanja korupcije, pri katerih so udeležene uradne osebe nacionalne države in uradne osebe Skupnosti. Najpomembnejša naloga Drugega protokola pa je v sistem instrumentov ZFI vnesti definicijo pranja denarja in določiti pogoje za odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti, ki jih je prevzela s pristopom h Konvenciji ZFI in njenim protokolom. Konvencija ZFI svojega namena ni dosegla, ker je goljufij v škodo financ EU danes še vedno ogromno, zato je Komisija EU Svetu EU v sprejetje predlagala Direktivo o kazenskopravni zaščiti finančnih interesov Skupnosti. Ta bi že zato, ker gre za direktivo, lahko dosegla več, kot je Konvencija ZFI. Za zaščito finančnih interesov je pomemben tudi Evropski urad za boj proti goljufijam, ki znotraj komisije deluje kot neodvisni urad. Zaščita finančnih interesov EU pa je tudi temeljno vodilo Corpus iuris kazenskopravnih določb, ki pa se v praksi (za zdaj) še ne izvaja.
Ključne besede: finančni interesi EU, Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, goljufija, korupcija, pranje denarja, uradnik, pravna oseba, direktiva.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2051; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (428,15 KB)

8.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Ključne besede: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2343; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (615,28 KB)

9.
SVOBODA GIBANJA DRUŽINSKIH ČLANOV DRŽAVLJANOV EU V LUČI ZADEVE METOCK
Lara Grušovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pravico svobodnega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije v luči zadeve Metock. V prvem delu predstavljam postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije, nadaljujem z opisom pravice do prostega gibanja državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov s poudarkom na Evropskem državljanstvu in Direktivi 2004/38/ES, ki ureja pravico državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Omenjam tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Schengenski režim. Na koncu prvega dela povzemam odločitev Sodišča v zadevi Akrich s področja prostega gibanja delavcev in njihovih družinskih članov. V drugem delu diplomskega dela analiziram zadevo Metock, preko katere želim ugotoviti obseg pravice do prostega gibanja družinskih članov državljanov Evropske unije, ki so državljani tretjih držav. Sprva opisujem dejansko stanje in navajam stališča tožnikov in toženca, končam z argumenti in sodbo Sodišča ter sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca.
Ključne besede: Direktiva 2004/38/ES, zadeva Metock, zadeva Akrich, evropsko državljanstvo, postopek predhodnega odločanja, Schengenski režim, Listina EU o temeljnih pravicah, pravica prostega gibanja državljanov EU in njihovih družinskih članov.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2799; Prenosov: 527
.pdf Celotno besedilo (409,60 KB)

10.
MORALNI VIDIK PATENTIRANJA BIOTEHNOLOŠKIH IZUMOV
Tamara Gornjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z moralnimi pomisleki, ki se nanašajo na patentiranje biotehnoloških izumov. Prikazana je podrobna analiza 53. člena Evropske patentne konvencije, ki od patentiranja izključuje izume, katerih gospodarsko izkoriščanje bi bilo v nasprotju z javnim redom ali moralo. Analiza temelji na obravnavi najpomembnejših in najspornejših patentnih zahtev, ki so se znašle pred tehničnim ali razširjenim odborom za pritožbe Evropskega patentnega urada. Leta 1998 je bila na ravni Evropske unije sprejeta tudi Direktiva 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, ki pomembno dopolnjuje Evropsko patentno konvencijo in je predmet obravnave v 5. poglavju. Kot primerjava z evropskim patentnim režimom je prikazana tudi praksa Ameriškega urada za patente in blagovne znamke ter najpomembnejša stališča ameriških sodišč pri obravnavi patentov iz področja biotehnologije. V 7. poglavju so podani še nekateri glavni pomisleki o biotehnologiji ter rešitve, ki bi lahko biotehnološke patente rešile nekaterih najostrejših kritik.
Ključne besede: Patentno pravo, morala, biotehnologija, biotehnološki patenti, genetski inženiring, odločitve Evropskega patentnega urada, Evropska patentna konvencija, Direktiva 98/44/ES, Evropski patentni urad, Ameriški urad za patente in blagovne znamke
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 3107; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (485,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici