1. Pomen lastništva za pluralizem medijev v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLara Drugovič, 2023, diplomsko delo Opis: Medijski pluralizem je temeljni steber vsake demokratične družbe. Pomeni raznolikost in neodvisnost medijskih virov, ki omogočajo državljanom pridobivanje različnih informacij in stališč ter oblikovanje lastnih mnenj. S pluralizmom medijev se preprečuje monopol nad informacijami in političnim manipulacijam, saj omogoča uravnotežen in kritičen pregled dogajanj v družbi. Hkrati spodbuja svobodo govora ter omogoča glasovom manjšin, da pridejo do izraza. Kadar je medijski pluralizem ogrožen je ogrožena demokratična razprava in odgovorno odločanje.
Med družbenim nadzorstvom in medijskim pluralizmom je kompleksna povezava in je ključna za razumevanje medijske krajine v sodobni družbi. Medijski pluralizem pomaga omejevati družbeni nadzor, saj omogoča raznolikost virov in neodvisnost novinarjev. Kadar je zagotovljeno ravnovesje med družbenim nadzorstvom in medijskim pluralizmom, lahko medijski sektor igra vlogo ključnega nadzornika oblasti ter zagotavlja transparentnost in odgovornost. Medijski pluralizem je varovalo pred pretiranim družbenim nadzorom ter zagotovilo za vitalnost demokracije.
V diplomski nalogi smo se osredotočili na ekonomski spekter medijskega pluralizma, lastništvo medijev. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je zagotovljen pluralizem medijev v Sloveniji iz vidika lastništva medijev, ter kašno je stanje medijskega pluralizma v Sloveniji. Pregledali smo obstoječo zakonodajo in predhodne raziskave, ter naredili pregled lastništev najprominentnejših medijskih akterjev v Sloveniji. Ugotovili smo, da je v Sloveniji medijski pluralizem ogrožen. Lastništvo medijev je razdeljeno na manjše število lastnikov, ki imajo lastništva v različnih medijih. Zakonsko bi moral biti medijski pluralizem bolj strogo urejen.
Ključne besede: mediji, pluralizem, lastništvo, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 5; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,55 MB) |
2. Prezasedenost zaporov v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLoti Ličen, 2023, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu je predstavljena primerjava zasedenosti zaporov med evropskimi državami. V prvem delu diplomskega dela je bil preučen pojem prezasedenosti, ki se pojavi, ko število zapornikov preseže uradno zmogljivost zapora. Hkrati je bil predstavljen tudi standard za najmanjšo površino življenjskega prostora, ki naj bi ga imel zapornik na voljo. Pri tem je treba opozoriti, da ta standard ni mednarodno sprejet. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj prihaja do prezasedenosti. V drugem delu diplomske naloge je bila z analizo statističnih podatkov predstavljena (pre)zasedenost zaporov glede na število zaprtih oseb na 100 mest, stopnja zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev, število pripornikov ter zapornikov med leti 2010 in 2020. Ugotovljeno je bilo, da je v splošnem prezasedenost v zaporih evropskih držav v preučevanem obdobju upadala. V obdobju 2010–2022 zgolj deset evropskih držav ni imelo prezasedenih zaporov: Latvija, Lihtenštajn, Luksemburg, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Slovaška in Velika Britanija (Anglija in Wales). Zaporsko populacijo in s tem prezasedenost zaporov je možno zmanjšati na tri načine. Prvi način predstavlja upravni odziv, ki vključuje gradnjo novih zaporov; drugi način predstavlja predhodne strategije, ki vsebujejo večjo uporabo alternativnih kazni, in tretji način predstavljajo zaledne strategije, ki pomagajo zmanjšati prezasedenost zaporov s pomočjo amnestije.
Ključne besede: zapori, zaporniki, priporniki, prezasedenost zaporov, evropske države, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 6; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,07 MB) |
3. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zaposlenih v policiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNuša Pustivšek, 2023, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu bomo opisali nastanek in začetek širjenja bolezni Covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Pri tem bomo raziskali simptome in način širjenja virusa, ter posledice, s katerimi se soočamo še danes. Ob razglasitvi pandemije Covid-19 marca 2020, je zaradi hitrega širjenja okužb po svetu v veljavo stopilo več omejevalnih ukrepov. Najpogosteje je bila to karantena oz. izolacija, uporaba zaščitne maske in razkužila. Z njimi so si države prizadevale omejiti število okuženih, vendar so ti ukrepi na ljudi delovali negativno, zlasti na njihovo duševno zdravje. Med najbolj prizadetimi v času pandemije so se znašli delavci, ki so kljub vsemu, svoje delo opravljali na prvi liniji. Poleg zdravstvenih delavcev, so se tam znašli zaposleni v policiji, katere so doletele še dodatne zadolžitve. Slednje so pripomogle k že tako tveganemu in nepredvidljivemu poklicu, zato je pri zaposlenih prihajalo do več težav z duševnim zdravjem. Za doseganje normalnega delovanja, razvijanja in ustvarjanja interakcij v svetu je duševno zdravje tisto, s katerim nam je le-to omogočeno. V sklopu tega, se bomo osredotočili na duševno zdravje zaposlenih v policiji ter kako se je to spremenilo v času pandemije Covid-19. V njihovo delovno okolje je virus prinesel spremembe, opisali bomo, na kaj je vplival in kako se je to odražalo na njihovem duševnem zdravju. Duševne motnje, s katerimi se v policiji najpogosteje srečujejo so stres, posttravmatska motnja, izgorelost in depresija. Ker se je v času okužb duševno zdravje zaposlenih poslabšalo, se bomo osredotočili na to, kako je k celotnemu razvoju sprememb duševnega zdravja pripomogla pandemija Covid-19.
Ključne besede: duševno zdravje, policisti, COVID-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 4; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. Delo na črno in siva ekonomija v sezonskem delu v kmetijstvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLarisa Leskovšek Potočan, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je namenjeno lažjemu razumevanju dela na črno in sive ekonomije na splošno kot tudi v kmetijstvu. Razloženo je, kaj je delo na črno, in prikazano, kako in v kakšni količini se pojavlja v različnih državah sveta. Obrazloženo je, kdaj in kdo so izjeme dela na črno in kateri državni organi opravljajo nadzor nad zakonitim delom. Prikazano je tudi, v kakšni meri so izvajali nadzore in koliko je bilo dejanskih kršitev. Opisano je tudi delo na črno v kmetijstvu in njegove pojavne oblike. Storjena je bila primerjava deleža dela na črno, ki se pojavlja po svetu, in dela na črno v kmetijstvu. Ugotavljala sem tudi, v katerih kmetijskih panogah se delo na črno največkrat pojavlja. Po celovitem pregledu dela na črno na splošno in v kmetijstvu sem se osredotočila še na sivo ekonomijo. Razložila sem pojem sive ekonomije in ugotovila, kje in v kakšnih oblikah se na svetu največkrat pojavlja. Nato sem se ponovno osredotočila na kmetijski sektor. Storjena je bila primerjava sive ekonomije v kmetijstvu v različnih evropskih državah. Poskušala sem poiskati tudi vzroke za njeno nastajanje in panoge, kjer se največkrat pojavlja. Kot zadnje sem opisala tudi ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje sive ekonomije in dodala nekaj predlogov, ki bi lahko k temu tudi pripomogli.
Ključne besede: delo na črno, siva ekonomija, kmetijstvo, sezonska dela, nezakonito delo, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 5; Prenosov: 1
Celotno besedilo (766,89 KB) |
5. Opravljanje razgovorov z migranti v Schengenskem območju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTomi Cvetko, 2023, diplomsko delo Opis: Republika Slovenija se kot članica Schengenskega območja, kot vsaka druga država, sooča s povečanim številom nedovoljenih migracij na tako imenovani balkanski poti. Pri tem se pojavlja težava doslednega izvajanja schengenske zakonodaje, zaradi česar je Evropska unija ustanovila različne aparate in pričela z izvajanjem ukrepov in načrtov z namenom preprečevanja nedovoljenih migracij in tihotapljenja migrantov. V Sloveniji se število nedovoljenih migracij povečuje od leta 2015 od tako imenovane migrantske krize naprej, pri čemer se slovenska policija sooča z vse večjim prihodom migrantov z Bližnjega vzhoda in afriške celine. Z vse večjim prihodom migrantov se povečuje tudi število kaznivih dejanj. Področje varnosti državne meje v Sloveniji, nedovoljenih migracij in tihotapljenje migrantov je ena izmed prioritetnih nalog slovenske policije, zaradi česar se je v slovenski policiji leta 2020 v sistematizacijo umestil profil strokovnjaka za opravljanje razgovorov z migranti, katerega poglavitna naloga je zbiranje operativnih podatkov od migrantov, ki so na nedovoljen način prestopili notranjo schengensko mejo, ter zbiranje informacij, pomembnih za identifikacijo in pregon storilcev kaznivih dejanj iz področja čezmejne kriminalitete ter ostalih kaznivih dejanj članov hudodelskih združb. V diplomskem delu smo naprej pojasnili teoretične pojme, pravno podlago za izvajanje razgovorov z migranti v schengenskem območju, predstavili politike EU za boj proti nedovoljenim migracijam, normativno pravno podlago delovanja strokovnjaka za opravljanje razgovorov ter predstavili in izpostavili težave, ki se pojavljajo pri razgovorih z migranti, ki so bili prijeti v okviru ilegalnega prehoda državne meje sami ali skupini, v prevoznih sredstvih, ali so jih člani hudodelske združbe prevažali v nehumanih razmerah.
Ključne besede: migracije, migranti, razgovori, Schengensko območje, Frontex, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 6; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,45 MB) |
6. Uporaba taktik in tehnik zaslišanja v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTina Baloh, 2023, diplomsko delo Opis: Zaslišanje predstavlja temelj preiskovanja, s katerim organi pregona pridobijo ključne oziroma pomembne informacije v vezi preiskovanja določenega kaznivega dejanja. Napake pravnega sistema in nezadostna izobraženost preiskovalcev so pritegnili teoretike, kateri v zadnjih letih nadobudno raziskujejo uporabo strategij in tehnik zaslišanja. Izvedene raziskave v tujih jezikih, zaradi ovir pri prevajanju in razlik v pravnem redu onemogočajo popolno zrcaljenje in prenašanje ugotovitev na slovensko prakso. Navkljub želji po boljšem razumevanju uporabi posamezne tehnike, še vedno prevladujejo teoretični zaključi, ki imajo korenine v psihologiji in njenih podvrstah. Ob pregledu in analizi literature smo ugotovili, da se vse tehnike zaslišanja najbolj razlikujejo v samem načinu pridobivanja tovrstnih informacij, ciljih ter etične sprejemljivosti. Za slovensko prakso smo z izvedbo pol strukturiranega intervjuja prišli do spoznanja, da nikjer niso zabeležene tehnike zaslišanja, katere uporabljajo slovenski preiskovalci. Ugotavljamo pa, da slovenska zakonodaja regulira katera tehnika je etično sprejemljiva in katera ne. Slovensko prakso je težko primerjati s praksami drugih držav, saj nikjer niso točno definirane katere tehnike in taktike uporabljajo slovenski preiskovalci. Že sama zakonodaja nam poda tri besedne zveze katere se med seboj ločijo v okoliščinah pridobivanja obvestil od osumljencev ter o poimenovanju zapisov ali dokumentov, kjer je postopek beležen. V prihodnje svetujemo večjo izvedbo izobraževalnih programov namenjenih specifično za uporabo taktik in tehnik zaslišanj ter ustvarjanje enotnega dokumenta v katerem bodo zapisane dovoljene tehnike zaslišanja za slovensko prakso.
Ključne besede: zaslišanja, tehnike zaslišanja, slovenska praksa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 8; Prenosov: 2
Celotno besedilo (764,77 KB) |
7. Nezakonita trgovina z ogroženimi vrstami ptic : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIza Sekirnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava ekološko kriminaliteto, ki postaja ena vse bolj aktualnih problematik sodobnega sveta. Naloga v ospredje postavlja osvetlitev kriminala nezakonitega trgovanja z zaščitenimi živalskimi vrstami kot so ptice po svetu, v Evropski uniji in Sloveniji. Za lažjo predstavitev dejanskega obsega nezakonite trgovine z ogroženimi vrstami ptic je kot primer navedenih nekaj držav, kjer je bila tovrstna problematika zaznana skozi leta. Naloga zajame tudi pravne okvirje v Sloveniji in Evropski uniji kot tudi njuno vpetost v problematiko, kot članici svetovne Konvencije CITES o varovanju zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst. Konvencija CITES je globalno pomembna, saj tvori in sproti ureja seznam ogroženih vrst in jih tako posledično varuje s pravnimi okvirji, ki veljajo za vse države članice, katerih število se konstantno povečuje. S pomočjo sekundarne analize virov je v diplomskem delu izvedena raziskava na temo zaznavanja nezakonite trgovine z ogroženimi vrstami ptic, njenem porastu skozi leta, najbolj izpostavljenih državah in vrstah ptic ter o kaznih, ki so dodeljene storilcem. Diplomsko delo se zaključuje v spoznavanju, da se porasta tovrstne kriminalitete zaveda vse več držav, kar se kaže v želji po odkrivanju same nezakonite trgovine z zaščitenimi vrstami ptic, sprejemanju Konvencije CITES, medijski izpostavljenosti, pravnih ureditvah na tem področju, predvsem pa v obstoju novejših raziskav o pojavnosti tovrstne kriminalitete in v globalnem pristopu do reševanja oziroma odpravljanja problematike.
Ključne besede: ekologija, kriminaliteta, ogrožene vrste ptic, trgovanje, CITES, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 54; Prenosov: 8
Celotno besedilo (980,75 KB) |
8. Napad na Kapitol: študija primera : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMaj Ulčnik, 2023, diplomsko delo Opis: Napad na Kapitol, sedež ameriškega Kongresa, ki se je zgodil 6. januarja 2021, je bil prelomen dogodek tako v ameriški kot svetovni zgodovini in je jasno opozoril na vse hujšo krizo demokracije, ki v zadnjih letih dobiva pandemične razsežnosti. Nasilni vdor podpornikov takratnega predsednika Donalda Trumpa v Kapitol je bil groba kršitev demokratičnih načel, na katerih naj bi temeljila ameriška družba kot ena izmed najstarejših modernih demokratičnih držav, Združene države Amerike je postavil v družbene in politične okoliščine, s kakršnimi se niso srečale že vse od državljanske vojne. Zahteval je več smrtnih žrtev, povzročil občutno materialno škodo, predvsem pa je izpostavil tako krhkost demokracije kot tudi njeno presenetljivo odpornost proti populizmu in avtoritarnosti. Posledice napada in celotnega z njim povezanega političnega, družbenega in pravnega dogajanja predstavljajo nevaren precedens, ki nam kot demokratičnim družbam postavlja mnoge izzive in je morda ena izmed hujših groženj demokratični ureditvi v moderni dobi. V tem diplomskem delu smo poskušali odgovoriti na vprašanja, kako je do napada na Kapitol sploh prišlo, kaj se je dogajalo in kaj lahko po njem pričakujemo. Proučili smo vlogo teorij zarote, ekstremističnih skupin, družbenih sprememb ter političnih in pravnih dogajanj. Zaradi nedavnosti dogodka in ogromne količine literature, relevantnih oseb, dogodkov in dejstev, pričujoče diplomsko delo ni izčrpen pregled vseh, temveč poskuša na področje raziskovanja vpeljati kritične kriminološke uvide ter postaviti ustrezen raziskovalni okvir za bodoče delo.
Ključne besede: Kapitol, napadi, vstaje, teorije zarote, Trump, Donald, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 33; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. Nosljive naprave in preiskovanje kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeIsabel Češljar, 2023, diplomsko delo Opis: Nosljive naprave so elektronske naprave, ki se nosijo, uporabljajo ali zaužijejo in so zasnovane za merjenje ali zajemanje podatkov v digitalni obliki brez posredovanja uporabnika. Dve izmed najbolj priljubljenih vrst nosljivih naprav sta pametne ure in sledilniki aktivnosti. Gre za naprave, ki zaradi skorajda celodnevne prisotnosti na ali v bližini osebe ustvarijo ogromno količino podatkov. Posledično lahko informacije, ki jih pridobimo iz takšnih naprav, služijo kot dokaz v kazenskem postopku.
Cilj zaključnega dela je zbrati in predstaviti ugotovitve že izvedenih raziskav o nosljivih napravah tako, da bi omogočale preiskovalcem dobro razumevanje pridobljenih podatkov za potrebe dokazovanja v kazenskem postopku.
V delu najprej pojasnimo nekaj temeljnih pojmov, kot so internet stvari in storitve v oblaku, nosljive naprave in digitalna forenzika. Nato opišemo proces pridobitve podatkov iz takšnih naprav in naštejemo, katere podatke o žrtvi in storilcu kaznivega dejanja lahko iz njih pridobimo. Osredotočimo se še na izzive, povezane z nosljivimi napravami v povezavi s preiskovanjem kaznivih dejanj, in ali so podatki, pridobljeni iz takih naprav, dopustni kot dokaz v kazenskem postopku v Sloveniji.
V zaključku povzamemo glavne ugotovitve: Proces pridobitve podatkov iz nosljivih naprav je zelo podoben pridobivanju podatkov iz ostalih naprav, a z nekaj edinstvenimi izzivi, kot so npr. netočnost časa in datuma, odvisnost naprave od GPS, raznolikost naprav. Ključni podatki o kaznivem dejanju, ki jih lahko izvemo, so podatki, ki kažejo na čas in lokacijo smrti žrtve, pot gibanja žrtve ali storilca, občutek vznemirjenja, omamljenost žrtve, ali pa ti podatki kako drugače podprejo ali omajajo resničnost osumljenčevega alibija. V slovenskem kazenskem postopku bi bili lahko takšni dokazi dopustni, če zanje velja avtentičnost, integriteta, preverljivost, vsebinska celovitost in zanesljivost.
Ključne besede: nosljive naprave, digitalna forenzika, preiskovanje kaznivih dejanj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 117; Prenosov: 41
Celotno besedilo (778,17 KB) |
10. Pomoč žrtvam nasilja v družini v ruralnem okolju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMonika Kosi, 2023, diplomsko delo Opis: Nasilje v družini je družbeni pojav, pri katerem eden izmed družinskih članov izvaja nasilje nad drugim z namenom pridobiti nadmoči. V raziskavah in strokovnih literaturah je definicija dobro opredeljena, vendar ni določena jasna meja, kdaj se nasilje dogaja. Okolje, v katerem žrtev živi, vpliva na doživljanje nasilja, saj se nasilje na podeželju podaljša za 25 % dlje v primerjavi z mestnimi središči, kjer je tudi širši nabor pomoči žrtvam. Namen diplomskega dela je bil s strokovnimi članki in raziskavami raziskati doživljanje nasilja v ruralnem okolju in pomoči, ki so žrtvam na voljo s strani vladnih in nevladnih organizacij. Cilj diplomskega dela je bil odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: kakšne so skupne lastnosti in kakšne razlike med nasiljem v družini v ruralnem in urbanem okolju, kam se žrtve iz ruralnih območji največkrat obrnejo po pomoč in kako vladne in nevladne organizacije pomagajo žrtvam nasilja v družini iz ruralnih območij. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili s pomočjo izvedbe intervjujev z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter pregledom strokovnih člankov in raziskav. Na podeželju je še dandanes prisotno tradicionalno razmišljanje o spolnih vlogah, ki je lahko posledica sestave starejšega prebivalstva. Žrtve najpogosteje doživljajo psihično nasilje s strani partnerja, v večini so žrtve ženskega spola in povzročitelji moškega. Organizacije nudijo žrtvam pomoč in podporo, same pa sodelujejo v multidisciplinarnem timu. Žrtve s podeželja si pogosteje poiščejo pomoč pri nevladnih organizacijah, ki si zelo prizadevajo za obveščanje širše javnosti o posledicah nasilja v družini in iskanju pomoči. Potrebna je čim hitrejša intervencija ob zaznavi nasilja v okolju, še posebej, če je otrok sam žrtev ali živi v okolju, kjer se nasilje dogaja, saj lahko dolgoletno doživljanje nasilja žrtvi pusti posledice pri svojem počutju in nenazadnje na zdravju.
Ključne besede: nasilje v družini, pomoč žrtvam, ruralno okolje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 89; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,82 MB) |
