| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2979
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sistem tehničnega varovanja
Matej Cimerman, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili tehnično opremo, ki smo jo uporabili, postopek konfiguriranja naprav ter uporabili program DEXi. Podrobno smo opisali katero opremo smo uporabili sami, kje smo jo kupili in koliko smo zanjo odšteli. Razložili smo kaj pomenijo pojmi, ki smo jih uporabili in kje jih uporabiti. Pri uporabi tehnične opreme smo ugotovili, kako se ta odziva in koliko je uporabna v praksi. Ugotovili smo, da je oprema funkcionalna do določene mere, saj je oprema v nizkocenovnem razredu. Slabosti smo ugotovili predvsem pri občutljivosti kamer, saj so zaznavale premik listja, dreves in senc, česar po besedah proizvajalca ne bi smele. Stopnjo občutljivosti kamere za zaznavanje se lahko nastavi na nizko raven in v tem primeru bi morala kamera zaznati samo premike večjih objektov ali ljudi. Slaba vidljivost kamere je tudi v nočnem pogledu, saj se v popolni temi skoraj nič ne vidi. Slabost je tudi ta, da ni možno vse opreme dodati v eno aplikacijo in od tam vsega konfigurirati, saj določeni izdelki ne podpirajo te možnosti. S pomočjo programa DEXi smo ugotovili, da je naš sistem tehničnega varovanja priporočljiv v vseh kategorijah. Povezljivost kamer deluje dobro, prav tako obveščanje uporabnika na mobilni telefon. Z tehničnim sistemom smo relativno zadovoljni. Smo pa tudi bolj sproščeni z vidika varnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, Wi-Fi, usmerjevalnik, mobilni telefon, aplikacija, tehnično varovanje, varovanje
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Samozaščita uporabnikov družbenih omrežij pred kibernetskim nadlegovanjem
Nika Peternel, 2021, diplomsko delo

Opis: Družbena omrežja postajajo vedno bolj razširjena oblika komunikacije in interakcije z drugimi ljudmi, predvsem med mlajšo populacijo. Četudi imajo družbena omrežja za uporabnike številne koristi, pa lahko pri njihovi uporabi pride do viktimizacije z različnimi oblikami kibernetske kriminalitete, kot je kibernetsko nadlegovanje. Skladno s tem je pomembno, da se krepi preventivno ukrepanje, ki vključuje uporabo različnih samozaščitnih ukrepov ter zavedanje uporabnikov, katera dejanja so potencialno nevarna in lahko prispevajo k temu, da se znajdejo v položaju žrtve. V diplomskem delu smo raziskali kibernetsko nadlegovanje z vidika teorije rutinskih dejavnosti. Na tej osnovi smo oblikovali raziskavo in pri tem ugotavljali, kakšne navade imajo uporabniki družbenih omrežij na spletu ter njihovo samozaščito pred kibernetskim nadlegovanjem. Ugotavljali smo tudi, kako zaznavajo motivacijo storilcev, viktimizacijo s kibernetskim nadlegovanjem in kakšno vlogo imajo elementi teorije rutinskih dejavnosti z vidika samoporočane viktimizacije. Vlogo teorije rutinskih dejavnosti in njenih elementov smo preverjali s samonaznanjenim vedenjem na spletu in razlikah glede na to, ali so respondenti bili žrtve kibernetskega nadlegovanja ali ne. Raziskavo smo izvedli v obliki spletne ankete, ki jo je izpolnilo 150 respondentov, povezavo do ankete pa smo delili na družbenih omrežjih. Rezultati so pokazali dokaj pozitivne ugotovitve glede uporabe samozaščitnih ukrepov na družbenih omrežjih in da viktimizacija s kibernetskim nadlegovanjem ni pogosta. Najpomembnejša razlika med respondenti, ki so že bili žrtve kibernetskega nadlegovanja, in tistimi, ki niso bili, je ta, da žrtve delijo več osebnih podatkov na družbenih omrežjih. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da se respondenti zavedajo nevarnosti kibernetskega nadlegovanja in skladno s tem pri uporabi družbenih omrežij delujejo preventivno.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, samozaščita, teorija rutinskih dejavnosti, družbeno omrežje
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 1; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (778,48 KB)

3.
Serijski morilci: prirojeno in/ali privzgojeno
Vita Bernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Opredelitev serijskega morilca si delita Donald Lunde in Robert Ressler. Po njuni opredelitvi je serijski morilec tisti, ki zagreši umor vsaj treh ljudi v časovnem obdobju, ki je daljši od 30 dni, medtem ko je med posameznimi umori obdobje »cooling-off«. Raziskave povezav med biološkimi dejavniki, socialnimi dejavniki in kriminalnim obnašanjem so se v zadnjem desetletju zelo razširile in so ena izmed najhitreje rastočih vej v kriminologiji. Pri bioloških dejavnikih ima pri kriminalnem obnašanju veliko vlogo veliko dejavnikov, kot so npr. genetika, hormoni in nevrotransmitorji, nevrološki primanjkljaji, nevropsihologija in strupi iz okolice. Socialni dejavniki vključujejo tiste, ki vplivajo na kriminalno obnašanje po veliko socialno-temelječih teorijah v kriminologiji. Ti dejavniki so npr. vplivi vrstnikov, razmere v družini, socialno-ekonomski status, navezanost na starše, raven izobrazbe, religija, materialni status, lokacija prebivališča itd. Mnenja strokovnjakov se močno razlikujejo. Po eni strani jih veliko zagovarja stran, ki trdi, da na oblikovanje serijskega morilca vpliva prirojenost, po drugi jih veliko trdi, da se serijski morilci oblikujejo s pomočjo okolice. Poraja se veliko vprašanje, ali je serijske morilce mogoče zaustaviti – res je, da jih je z novo, naprednejšo tehnologijo lažje najti in prepoznati, vendar znanost še ni dovolj napredna, da bi fenomen serijskega morilca dejansko lahko preprečili.
Ključne besede: diplomske naloge, umor, tipologija, primeri umorov, serijski morilci, dejavniki umorov
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 11; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (843,62 KB)

4.
Vidnost policije
Matic Gregorič, 2021, diplomsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti se osredotoča na reševanje problemov v skupnosti z vzpostavljanjem komunikacije z njo. Policist je za nedoločen čas del skupnosti, njegova naloga pa je identifikacija problemov, vzpostavitev komunikacije ter vzpostavitev dobrih odnosov s prebivalci. Pomemben aspekt takšnega delovanja je tudi vidnost policije, ki ima pomembno vlogo pri strahu prebivalcev pred kriminaliteto in njihovim zaupanjem v policijo. Najpomembnejši aspekt vidnosti policije so peš patrulje, ki zvišajo občutek prisotnosti in odprtosti policije. Pomen peš patrulj smo preučevali tudi v diplomskem delu. Zanimalo nas je, v kolikšni meri te vplivajo na zaupanje v policijo in percepcijo zaznavanja njene uspešnosti. Prav tako nas je zanimalo, če obstaja razlika v številu zaznanih peš patrulj v različnih tipih naselja. V ta namen je bila izvedena anketa med študenti na Fakulteti za varnostne vede. S pomočjo analize podatkov ugotovimo, da ni statistično značilne povezave med opaženimi peš patruljami in zaupanjem v policijo ali zaznavanjem uspešnosti policije. Ravno tako ni statistično značilnih razlik v opaženih peš patruljah med različnimi tipi naselja.
Ključne besede: diplomske naloge, vidnost policije, policijsko delo v skupnosti, nova vidnost, patrulje
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 8; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (745,24 KB)

5.
Analiza kognitivnih intervjujev in zaslišanj, prikazanih v televizijskih serijah
Neja Fröhlich, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika zaslišanj in intervjujev, ki so prikazani v televizijskih kriminalnih serijah. V tovrstnih serijah so le-ti zaradi časovne omejitve največkrat površno in nepravilno prikazani, kar pomeni, da lahko posledično gledalci dobijo napačno predstavo o delu policistov in kriminalistov. Ta problematika se pojavlja predvsem v Združenih državah Amerike, kjer so del sodnega procesa tudi člani porote, ki so ravno tako lahko gledalci teh serij, kar pomeni, da posledično lahko gledanje serij spremeni njihova pričakovanja in mnenje o delu policistov. Prav tako obstaja možnost, da svoje odločitve sprejmejo na podlagi »znanja«, pridobljenega v kriminalnih serijah. V zaslišanjih, ki so prikazana v nadaljevankah, pogosto prihaja do zavajanja in sugestije s strani policije, kar je zakonsko bolj površno definirano in omejeno predvsem v Združenih državah Amerike, kjer se seriji, ki sta predstavljeni v nalogi, odvijata. Edina oblika preslepitve, ki je pravzaprav prepovedana, je ponarejanje dokazov. V zaključnem delu je predstavljenih tudi več primerov intervjujev prič, kjer so napake posebej izpostavljene in analizirane. Skoraj tretjina intervjujev je vsebovala vsaj eno obliko sugestije, kar je omogočilo potrditev prve hipoteze. Drugo hipotezo sem preverjala v zadnjem delu diplomske naloge. Opisana je raziskava, kjer so predstavljeni rezultati merjenja dovzetnosti za dojemanje napak, kot so jih videli gledalci. Na podlagi njihovih odgovorov in komentarjev o opaženih nepravilnostih, prikazanih v poslanem videoposnetku odlomka iz serije, sem tako lahko potrdila tudi svojo drugo hipotezo.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminalne nadaljevanke, zaslišanja, intervjuji, zavajanje
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (409,43 KB)

6.
Posilstvo in psihologija posiljevalcev
Anja Lajić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo opisali posilstvo, pri katerem gre za hud poseg v človekovo spolno nedotakljivost. Posilstva so bila prisotna že v vojnah, kjer so bila za zmagovalce simbol premoči pri zasedbi ozemlja poražencev, za svoja dejanja pa so bili le redkokdaj obtoženi. Pri posilstvu gre za travmatično izkušnjo, s katero mora žrtev živeti do konca življenja. Gre za eno izmed najmanj prijavljenih kaznivih dejanj. Žrtvin strah pred stigmatizacijo in sekundarno viktimizacijo sta glavna dejavnika, ki vplivata na žrtvino odločitev, da incidenta ne prijavi pristojnim organom. Zato moramo vedeti, da žrtev za posilstvo ne nosi nikakršne odgovornosti. Poznamo različne tipe posilstev, pri katerih so žrtve lahko tako ženske kot tudi moški in otroci. Osredotočili se bomo predvsem na storilce kaznivih dejanj posilstev oz. posiljevalce. Ne menimo, da se istospolna posilstva in posilstva, kjer je storilka ženskega spola, ne dogajajo, vendar smo se odločili preučevati najbolj pogosto in najbolj raziskano različico posilstva, kjer je storilec moškega spola, žrtev pa ženskega spola. Posiljevalci so povsod med nami, v katerikoli družbi, zato jih želimo na podlagi napisane literature dobro spoznati. Zanima nas njihovo razmišljanje, način storitve dejanja, na podlagi česa si izberejo svojo žrtev, kaj jih motivira, njihove lastnosti in za katerimi motnjami pogosto trpijo. Posplošeno, zanima nas psihologija posiljevalcev, od tod tudi naslov našega zaključnega dela. Želeli smo ugotoviti, ali spolna sla storilca vpliva na njegovo odločitev, ali bo posilstvo storil ali ne. Zaznali smo razlike med enkratnimi posiljevalci in serijskimi posiljevalci. Ti so pri posilstvih veliko bolj previdni in za svoje tarče izbirajo prostitutke. Analizirali smo tudi posilstva v času koronavirusa, natančneje, kako je ta vplival na pojavnost posilstva in omejeno pomoč žrtvam.
Ključne besede: diplomske naloge, posilstvo, posiljevalec, žrtev, serijski posiljevalec
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 6; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
Lažna in izsiljena priznanja mladoletnikov
Klara Brežnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje pomanjkljivosti zasliševanja, katera se pojavijo pri zasliševanju mladoletnikov. Te poleg oseb s posebnimi potrebami, oseb z nižjo ravnjo inteligence (merjeno po IQ ravni) in oseb z diagnosticiranimi psihosomatskimi motnjami predstavljajo posebej ranljivo populacijo, saj zaradi še svoje ne razvitosti ne znajo oceniti resnosti zaslišanja, ter posledice, ki lahko iz tega nastanejo. Prav tako so v nevarnosti, da same sebe inkriminirajo, zaradi nepoznavanja ali nerazumevanja zakonov in svojih pravic, oziroma še ne dojemajo pravnih posledic, ki lahko nastanejo. Problem nastane v policijskem sistemu, v katerega je vnaprej uvedena neusmiljena taktika zasliševanja, katera je primarno namenjena pridobivanju priznanja in ne iskanju resnice, katera po vsem tem niti ni prilagojena za zaslišanje mladoletnih osumljencev. Pri tem bomo v tej nalogi spoznali tehnike, ki jih policisti uporabljajo za pridobivanje priznanj, katere bomo presodili in evalvirali na podlagi primerov, kjer je bila uporabljena Reidova tehnika. Težava je tudi, da mladoletne osebe velikokrat zavrnejo prisotnost odvetnika, družinskega člana ali prijatelja, saj menijo, da so zaradi svoje neudeleženosti pri povzročitvi kaznivega dejanja varni. Prav pod pritiskom ostrih tehnik zasliševanja hitreje popustijo, saj iščejo hitro olajšanje (da gredo čimprej domov), rečejo kar mislijo da policisti želijo slišati in ker menijo, da bodo priznanje lahko odvzeli in bodo s tem varni pred pregonom. Najpogosteje pa mladoletniki podajo lažno ali izsiljeno priznanje, kadar s tem branijo družinskega člana ali prijatelja.
Ključne besede: diplomske naloge, lažno priznanje, izsiljeno priznanje, Reidova tehnika, mladoletniki
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 8; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Varnostno samoorganiziranje prebivalcev
Brina Audič, 2021, diplomsko delo

Opis: Nezaupanje in nezadovoljstvo nad načinom izvajanjem policijskega dela vodi skupnost v samoorganiziranje. Lahko pa se skupnost odzove tudi drugače, kadar pričakovanja skupnosti niso dosežena in potrebe ostanejo nezadoščene. Govorimo o vigilanitzmu. Razlika med samoorganiziranostjo in vigilantizmom je predvsem ta, da o vigilantizmu govorimo, kadar človeka oziroma skupino ljudi vodi lastna presoja o storjenem dejanju, bodisi napačno bodisi pravilno, kar lahko vodi tudi v uporabo nezakonitih metod. Samoorganizirane skupine pa so že pogost pojav v kontekstu policijskega dela v skupnosti, kar pomeni, da si prizadevajo predvsem za zaščito skupnosti in ne delujejo na nezakonit način. Cilj je bilo ugotoviti ali geografska lega vpliva na način kako skupnost in policija dojema samoorganizirane skupine. V Ameriki je prisotnost rasne nestrpnosti še vedno del vsakdana in bolj v ospredju v primerjavi z Evropo. Skozi teoretični del in prebrane raziskave smo ugotovili, da so mnenja policijske skupnosti in prebivalcev do samoorganiziranih skupin razdvojena. Večinsko jih podpirajo, so pa predvsem v Združenih državah Amerike še vedno skeptični do organizacij, ki jih sestavljajo etnične manjšine. Sama uspešnost organizacij na dolgi rok ni zabeležena v nobenem primeru. Dokazano je, da lahko morebiti pripomorejo k zmanjševanju priložnosti za storitev kaznivega dejanja s svojo prisotnostjo in patruljami, ni pa bistvene povezave med delovanjem samoorganiziranih skupin in zmanjšanju kriminala na patruljnem območju. Bistvenega pomena je vzpostavitev, gradnja in kasneje tudi ohranjanje odnosov med policijo in skupnostjo. Policija je tista, ki mora ugotoviti in oceniti potrebe skupnosti ter stremeti k temu, da jih zadosti, saj to vodi v večje zaupanje s strani skupnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, varnostno samoorganiziranje, vigilantizem, policijska dejavnost, varnost, samozaščita
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Državljanska aretacija
Andrej Bogataj, 2021, diplomsko delo

Opis: Osrednja tematika zaključnega dela je državljanska aretacija, ki je zapisana v 160. členu Zakona o kazenskem postopku. Institut državljanske aretacije je zapisan zelo splošno, saj vsebuje dosti ne obrazloženih pojmov, kateri otežujejo njegovo razumevanje. Institut je raziskovan kot poseg v osebno svobodo posameznika. Diplomska naloga opisuje tudi normativno ureditev državljanske aretacije, pojem flagrantnega prijetja, vrste kaznivih dejanj, pojem zadržanja, opisana pa je tudi garantna dolžnost uradnih oseb, ki varujejo življenja, osebno varnost in premoženje ljudi. Odvzem prostosti z državljansko aretacijo je tudi eden izmed razlogov za izključitev protipravnosti. Izključitev protipravnosti pri državljanski aretaciji je zato primerjana z izključitvijo protipravnosti pri silobranu in skrajni sili. Za boljšo ponazoritev državljanske aretacije v praksi so proti koncu zaključnega dela predstavljeni tudi sodni judikati. Izvedena je bila tudi primerjalno pravna analiza državljanske aretacije v Sloveniji s Kanado in Nemčijo. Iz ugotovitev je razvidno, da je državljanska aretacija v ZKP premalo določno in jasno zapisana. Republika Slovenija ima slabo samozaščitno ozaveščenost na tem področju, zaradi česar je državljanskih aretacij malo. Ugotovljeno je bilo tudi, da morajo osebe, ki delujejo na področju varovanja osebne varnosti in premoženja po uradni dolžnosti poseči v pravico do osebne svobode, če osebo zasačijo pri kaznivem dejanju. Iz primerjalno pravne analize med slovensko, nemško in kanadsko zakonodajo na področju državljanske aretacije je razvidno, da se pravna ureditev na tem področju med seboj razlikuje.
Ključne besede: diplomske naloge, državljanska aretacija, zadržanje, izključitev protipravnosti, aretacija, kazenski postopek
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (936,55 KB)

10.
Profiliranje in profiliranje v Italiji
Metka Gregorič, 2021, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je metoda, s katero se na podlagi več dejavnikov sklepa lastnosti storilca kaznivega dejanja. Pod dežnikom profiliranja se skriva mnogo definicij in opredelitev, ki skušajo zajeti bistvo metode. Pred opisovanjem metode smo v diplomskem delu jedrnato opredelili okvir profiliranja – forenzično psihologijo, nato smo kljub neenotnosti v definicijah poskusili zajeti esenco metode in jo predstaviti na čim preprostejši način. Eno izmed sivih območij metode je opredelitev poklica profilerja – nikjer namreč ne najdemo enotne opredelitve ter zakonske podlage, ki bi določala, kdo lahko opravlja omenjeni poklic. Ker je to še vedno vprašanje, smo del pričujoče razprave namenili opisovanju profilerjev in njihovih nalog. Začetki metode veljajo za relativno plitke (ne segajo daleč v preteklost), zato smo pri pisanju velik del pozornosti usmerili v opisovanje zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so prispevali k razvoju in nadgradnji tako na svetovni kot italijanski ravni. Ker je Italija v prejšnjem stoletju utrpela bistveni porast nasilnih kaznivih dejanj (predvsem serijskih umorov) in se tudi sama razvijala na področju profiliranja, smo raziskali področje ureditve in uporabnosti profiliranja v sosednji državi. Profiliranje kot razmeroma nova metoda na področju kazenskih preiskav med akademiki in laiki še vedno vzbuja veliko vprašanj in domišljije. Znanstveniki se ne morejo odločiti, ali metodo profiliranja označiti za novo znanost, ki v svet policijskega dela prinaša nova preiskovalna orodja, ali za obliko umetnosti, ki jo mediji in popularna kultura poveličujejo. Zaradi velike razdvojenosti v mnenjih, ki obkroža definicijo profiliranja in vidike uporabnosti, smo se v diplomskem delu spraševali o njeni operativni uporabnosti in učinkovitosti ter predstavili izbrano študijo, ki je preiskovala ta vidik.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, profiliranje v Italiji, forenzična psihologija, profiler, uporabnost profiliranja
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 10; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (609,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici