1. Pametne ure za otroke : prednosti, tveganja in varnostni izziviBarbara Svetina, 2025, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu so predstavljene pametne ure za otroke kot nosljive naprave, ki nudijo prednosti, kot so sledenje lokaciji, komunikacija in spremljanje aktivnosti, hkrati pa prinašajo varnostna tveganja in izzive zasebnosti. Opisali smo ključne funkcionalnosti, vključno z dvosmerno komunikacijo, GPS sledenjem, geografskimi ograjami, merjenjem aktivnosti, opomniki in SOS funkcijami. Analizirana so varnostna tveganja, kot so pomanjkljivo šifriranje, slaba avtentikacija in možnost nepooblaščenega dostopa, ugotovljena v študijah. Proučen je evropski in slovenski pravni okvir. Preverjene so hipoteze glede motivov staršev za nakup, poznavanja funkcij, varnosti naprav in zavedanja pravnih tveganj. Izvedena anketa med starši je pokazala, da so varnostni razlogi prevladujoči, vendar je poznavanje naprednih funkcij in pravnih tveganj omejeno. Ugotovljeno je, da so naprave pogosto ranljive, kar zahteva večjo ozaveščenost in izboljšane varnostne ukrepe.
Ključne besede: pametne ure, otroci, varnostna tveganja, zasebnost, osebni podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 88
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
2. Varovanje športnih prireditev : povezava policije, varnostnih služb in sodobnih tehničnih rešitevMitja Hrovat, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bila obravnavana problematika varovanja športnih prireditev, pri čemer je bila izpostavljena povezava med policijo, zasebnimi varnostnimi službami in uporabo sodobnih tehničnih rešitev. Namen dela je bil preučiti pomen varovanja, zakonodajno podlago ter operativne vidike izvedbe, z osredotočenostjo na vprašanja o dopolnjevanju dela policije in varnostnih služb, vlogi tehničnih rešitev ter možnostih njihovega vključevanja v prakso. Raziskava je bila izvedena z uporabo deskriptivne metode ter analize zakonodaje, strokovne literature in primera varovanja nogometne tekme med Rijeko in Olimpijo. Ugotovljeno je bilo, da učinkovito varovanje temelji na preventivnih ukrepih, skrbnem načrtovanju, zadostnem številu usposobljenega osebja in usklajenem delovanju vseh deležnikov. Tehnične rešitve, kot so videonadzor, droni in nadzor dostopa do prizorišča, lahko pomembno prispevajo k večji učinkovitosti, kar se je v tujini že večkrat izkazalo za zelo učinkovito. V Sloveniji se tovrstne rešitve deloma že uporabljajo, vendar njihovo uporabo omejuje zakonodaja in potreba po strokovnem ravnanju. Poudariti želimo, da je optimalen model varovanja tisti, ki združuje organizacijsko pripravo, sodelovanje policije in varnostnih služb ter premišljeno vključevanje sodobnih tehnologij, saj se le tako lahko zagotovi varnost, okrepi zaupanje javnosti in ohrani šport kot pozitivno družbeno izkušnjo.
Ključne besede: varnostne službe, športne prireditve, varovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. Romska problematika v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽiga Gril, 2025, diplomsko delo Opis: Romska populacija je bolj nagnjena k revščini in socialni izključenosti v primerjavi z ostalimi prebivalci Slovenije. Slovenija nima statističnih podatkov o številu Romov, ki živijo v revščini ali drugem socialno-ekonomskem položaju, saj se podatki ne zbirajo glede na etnično pripadnost. Visoka brezposelnost v večji meri vpliva na socialno izključenost. Romi se soočajo s težavami, ki so zapletene, saj zahtevajo kombinacijo političnih intervencij, pomoč pri izobraževanju, zdravstvenem in socialnem varstvu ter pomoč pri reševanju bivalnih in zaposlitvenih težav. Na proces socialne vključenosti pri izobraževanju močno vplivajo jezikovne in kulturne komponente, saj se jim lahko pripiše večja stopnja neuspeha v šolah ter večje število opuščanja šolanja pri otrocih iz romskih skupin. Neposreden in močan vpliv na kakovost življenja, ki ga doživlja prebivalstvo, imata raven kriminala in motnje javnega reda. Pomembni so tudi stiki med policijo in lokalnimi prebivalci. Mnenje prebivalcev o policiji lahko vpliva na to, kako uspešno je lahko sodelovanje med policijo in romsko skupnostjo ter na pripravljenost posameznikov, da spoštujejo zakon. V jugovzhodnem delu Slovenije se policija sooča z obsežnejšimi težavami pri zagotavljanju javnega reda v romskih naseljih. Izjemen pomen predstavlja sodelovanje med lokalnimi oblastmi in romsko skupnostjo, saj policija tega dela ne more opraviti sama. Država s posebnimi ukrepi izboljšuje izobrazbeno raven, zdravstveno varstvo in bivalne razmere Romov, jih spodbuja pri zaposlovanju, zmanjševanju socialne izključenosti ter krepi razvoj in ohranjanje romske kulture. S tem država spodbuja medkulturni dialog in krepi medkulturno sodelovanje.
Ključne besede: romska skupnost, romska problematika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (433,21 KB) |
4. Vpliv ustavne odločbe U-I-144/19-51 na delo policije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSandi Barkovič, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavan vpliv Ustavne odločbe U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 na delo policije pri uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov. Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost več določb Zakona o kazenskem postopku z Ustavo RS, saj so preveč posegale v pravico do komunikacijske in informacijske zasebnosti. Posledično je bil spremenjen dokazni standard za odreditev posameznih prikritih preiskovalnih ukrepov iz »razlogov za sum« v višji dokazni standard »utemeljeni razlogi za sum«, kar je bistveno spremenilo prakso policijskega dela. V diplomskem delu je predstavljen zgodovinski razvoj prikritih preiskovalnih ukrepov, katere prikrite preiskovalne ukrepe poznamo in katere dokazne standarde poznamo. Poseben poudarek je namenjen vplivu Ustavne odločbe na učinkovitost policijskega dela, kjer se kaže povečana potreba po natančnejši obrazložitvi predlogov za odreditev ukrepov in tesnejšem sodelovanju z državnim tožilstvom. Na podlagi analize sodne prakse in statističnih podatkov je ugotovljeno, da nove zahteve otežujejo delo policije, saj so pogoji za odreditev ukrepov strožji, kar posledično zmanjšuje hitrost dela policije pri raziskovanju hujših kaznivih dejanj. Pri tem vidimo, da se policija prilagaja na nove višje zahteve in uporablja druge ukrepe za pridobitev potrebnih dokazov. Kljub temu spremembe prispevajo k večji pravni varnosti posameznikov, krepitvi načela sorazmernosti in zagotavljanju ustavne skladnosti kazenskega postopka.
Ključne besede: policijsko delo, sodbe ustavnega sodišča, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (884,92 KB) |
5. Uporaba strelnega orožja v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMiroslav Knez, 2025, diplomsko delo Opis: Porast primerov ustrahovanj, groženj ter poseganja po nevarnih predmetih in orožju dodatno obremenjuje policijske postopke, hkrati pa družbena občutljivost, medijska izpostavljenost in pravni standardi zahtevajo od policistov še višjo raven profesionalnosti, preglednosti in odgovornosti. V takšnem okolju je usposobljenost policistov ključni varovalni mehanizem, ki povezuje načela zakonitosti, nujnosti, sorazmernosti in subsidiarnosti z varno, učinkovito in legitimno uporabo prisilnih sredstev, zlasti strelnega orožja kot skrajnega ukrepa.
V delu je predstavljena zakonodaja s področja uporabe strelnega orožja v policiji kot skrajnega prisilnega sredstva in programi izobraževanj in usposabljanj s tega področja. Analizirana je statistika uporabe strelnega orožja v policiji in izsledki ankete o usposobljenosti in izkušnjah policistov glede uporabe strelnega orožja, pogostost usposabljanj ter dojemanje policistov o kakovosti obstoječega sistema usposabljanja.
Analiza statističnih podatkov in ankete med policisti daje jasen signal: uporaba strelnega orožja v Sloveniji je zelo redka in v zadnjih letih celo upada, hkrati pa policisti poudarjajo potrebo po pogostejšem in bolj praktičnem usposabljanju.
Normativni okvir je jasen, saj zakonodaja jasno določa meje in postopkovne zahteve uporabe prisilnih sredstev. Izziv nastaja v prevajanju teh pravil v dinamične, stresne in nepredvidljive terenske situacije, kjer odločitev nastane v trenutku. Izobraževanje in usposabljanje je sistemsko urejeno, a se v praksi kaže potreba po taktičnih in simulacijskih vajah, usmerjenih treningih z odločanjem pod stresom, psihološki pripravi ter rednejših osvežitvah taktik in tehnik.
Ključne besede: prisilna sredstva, streljanje, usposabljanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,32 MB) |
6. Primerjalna analiza specialnih vojaških enot Združenih držav Amerike, Rusije in Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloStaš Resnik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava ključne značilnosti treh elitnih formacij, katerih razvoj in delovanje odražata specifične varnostne potrebe ter geopolitične okoliščine ZDA, Rusije in Slovenije. Poseben poudarek je namenjen ameriškim Navy SEAL-om, ruskim enotam Spetsnaz in slovenski Enoti za specialno delovanje, pri čemer so bile analizirane njihove organizacijske strukture, procesi selekcije in usposabljanja, operativne naloge ter uporaba opreme in tehnologije. Analiza je pokazala, da ameriške enote izstopajo po globalnem dosegu in tehnološki premoči, ruske po hibridnem značaju, kjer se vojaške in politične naloge prepletajo, slovenska enota pa po prilagodljivosti in osredotočenosti na nacionalne potrebe ter mednarodno sodelovanje. Razlike so opazne tudi pri usposabljanju in selekciji, ki se v ameriškem modelu odlikujeta po dolgotrajni in intenzivni preizkušnji kandidatov, v ruskem po disciplini in zvestobi državi, v slovenskem pa po skladnosti s standardi zavezništva. Kljub razlikam se kaže skupna usmeritev vseh treh enot v visoko stopnjo usposobljenosti, pripravljenosti in prilagodljivosti, kar jim omogoča učinkovito delovanje v zahtevnih in hitro spreminjajočih se varnostnih razmerah. Njihovo delovanje je hkrati odraz širših nacionalnih varnostnih strategij, ki določajo način organizacije, opremljenosti in uporabe specialnih sil. Ameriški pristop izhaja iz potrebe po globalni projekciji moči in hitrem odzivu na krizna žarišča, ruski temelji na kombinaciji tradicionalnih vojaških vrednot in politične instrumentalizacije sile, slovenski pa na prilagoditvi zavezniškim standardom ter poudarjeni vlogi sodelovanja v mednarodnih operacijah. Takšna primerjava razkriva, kako se posebne enote razvijajo kot odraz obrambnih prioritet in varnostnih usmeritev svojih držav, kar prispeva k razumevanju njihovega pomena v sodobnem varnostnem okolju.
Ključne besede: vojska, specialne enote, primerjalna analiza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. Zeleni prehod v Slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDanijel Kocuvan, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava področje zelenega prehoda v Slovenski vojski. Ker pa Slovenska vojska organizacijsko spada pod Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, so povzete tudi aktivnosti na ministrstvu. Predstavljeni so ključni evropski in slovenski strateški dokumenti, ki oblikujejo okvir za prilagajanje podnebnim spremembam ter uvajanje trajnostnih rešitev v obrambi. Predstavljeno je, kako podnebne spremembe vplivajo na delovanje Slovenske vojske in kako se ta prilagaja zahtevam zelenega prehoda. Podnebne spremembe ogrožajo mednarodni mir in varnost ter neposredno vplivajo na oborožene sile, saj vojaška oprema pogosto ni prilagojena delovanju v ekstremnih vremenskih razmerah. V današnjem času je vse več naravnih katastrof, oborožene sile pa morajo pomagati in se tehnološko prilagajati, da se lahko spopadejo z naravnim katastrofami. Pomembno je, da oborožene sile čim hitreje zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in odvisnost od fosilnih goriv, pri tem pa ohranijo operativno učinkovitost in pripravljenost. Na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije so zato pripravili Dolgoročne usmeritve za povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam, v katerih so opredeljeni cilji in ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam ter blaženje njihovih posledic. Pomemben korak k večji energetski učinkovitosti predstavlja partnerstvo med Slovenskim inovacijskim grozdom zelenih tehnologij in energetsko učinkovitih rešitev in Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije. Skupaj so ustanovili Slovensko partnerstvo za energijo in okolje na obrambnem področju. Poleg tega Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije spodbuja razvoj in uporabo vodikovih tehnologij, ki imajo velik potencial za uporabo v številnih obrambnih dejavnostih. Ugotovitve kažejo, da je zeleni prehod v obrambi dolgoročen in zahteven proces, ki zahteva tesno povezovanje državnih organov, industrije in raziskovalnih institucij. Napredek bo mogoč le ob stalnem tehnološkem razvoju, vlaganjih v infrastrukturo ter iskanju ravnovesja med okoljskimi cilji in operativnimi potrebami Slovenske vojske.
Ključne besede: Slovenska vojska, zeleni prehod, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (4,23 MB) |
8. Primerjalna analiza vojaških policij v izbranih državah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlavdija Šebjan, 2025, diplomsko delo Opis: Vojaška policija je organ, ki v obrambnem sistemu s svojimi pooblastili zagotavlja red in disciplino, ter izvajanje nalog vojske v skladu z zakonodajo in pravnimi akti države. Zaradi raznolikih državnih ureditev, so se ustvarile različne strukture delovanja vojaških policij, med glavni dve pa spadata sistem žandarmerije in klasičen sistem vojaške policije. Žandarmerija je hibridna organizacija, saj je policijska sila z vojaškim statusom in lahko hkrati deluje kot vojaška in kot policijska institucija. Glavne naloge se bistveno ne spreminjajo znotraj obeh sistemov, največja razlika pa se izkaže v hibridnemu delovanju žandarmerije. V klasičnem sistemu lahko vojaški policisti strogo delujejo le znotraj svoje vojske in vojaških enot, medtem ko je žandarmeriji omogočeno izvajanje pooblastil kot vojaška sila znotraj vojske, kot tudi izven nje nad civilnim prebivalstvom v obliki policijske sile. Slovenija in Združeno kraljestvo delujeta po principu klasičnega sistema vojaške policije, Italija in Francija pa po sistemu žandarmerije. Podobnosti se kažejo v osnovnih nalogah: zagotavljanje in izvrševanje reda, discipline, zakonov, pravil, vrednot in človekovih pravic. Največje razlike se kažejo v organizacijskih strukturah vojaških policij, ki so posledice različne zgodovine, kulture, socialnega, ekonomskega in političnega stanja držav. Hibridno delovanje Italije in Francije omogoča tesno povezanost med vojsko in lokalnimi oblastmi, ter boljši pregled nad varnostnim sistemom celotne države, a s tem zamegli mejo razlikovanja specifičnih vojaških in policijskih dolžnosti. Slovenija in Združeno kraljestvo z omejevanjem vojaške policije le znotraj vojaških enot, omogočata podroben nadzor nad izvrševanjem vojaških nalog in pooblastil, a s tem potrebujeta podrobnejše opredelitve o strukturah lastnih policijskih enot, ter pristojnosti njihovega delovanja.
Ključne besede: žandarmerija, usposabljanje, primerjalna analiza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (878,25 KB) |
9. Vpliv spreminjanja varnostnega okolja na naloge oboroženih sil in obrambne proračune : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBlaž Knavs, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, v kolikšni meri se varnostno okolje v Evropi in svetu spreminja. Ugotovili smo, da vojaške grožnje ne predstavljajo več najpogostejšega vira ogrožanja, kot so ga v preteklosti. Nove grožnje, kot so terorizem, kibernetski napadi, agresivna politika večjih držav, kot je Rusija, zahtevajo prilagoditev obrambnih politik držav članic NATA. Analiza strateških dokumentov kaže, da se obrambni izdatki držav v zadnjem desetletju znova povečujejo po obdobju zmanjševanja, saj se zavedanje o pomenu kolektivne obrambe in lastnih zmogljivosti krepi v času nepredvidljivih sodobnih groženj. K višjim izdatkom prispevajo strateške spremembe v mednarodnem okolju, nove oblike hibridnih groženj, tehnološki razvoj oborožitve in pritisk zavezništva po doseganju skupnih ciljev. NATO je v svojih smernicah določil, da naj države članice za obrambo namenijo najmanj 2 % BDP, od tega 20 % za raziskave, razvoj in opremo. Te smernice so odziv na podcenjevanje vojaških groženj v preteklosti in na potrebo po uravnoteženju prispevkov zaveznikov po zavezniških državah. Na srečanju vrha NATA so sprejeli sklep, da bodo države za vojaške izdatke namenjale 3,5 % ter za projekte civilne narave, ki imajo velik pomen za varnost v državi, še 1,5 % BDP. Spremenile so se naloge oboroženih sil, ki ne opravljajo le vojaških nalog obrambe držav, ampak prevzemajo tudi večjo vlogo pri zaščiti in reševanju civilnega prebivalstva ob naravnih in drugih ter pri podpori ostalim državnim institucijam pri njihovem delovanju in pomoči družbi. Ugotovili smo, da so vlaganja v obrambo dolgoročna nuja, saj zagotavljajo varnost, stabilnost in zanesljivost zavezništva, hkrati pa doprinesejo tudi h gospodarskemu in tehnološkemu napredku. Prihodnji izzivi NATA bodo povezani z nadaljnjo krepitvijo solidarnosti, obrambne drže zavezništva, kolektivnega delovanja ter pravočasnim odzivanjem na grožnje, zato bo višanje obrambnih izdatkov neizogibno, če želijo članice ohraniti verodostojnost in varnost v negotovem svetu.
Ključne besede: varnostno okolje, naloge oboroženih sil, obrambni proračun, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (957,01 KB) |
10. Vpeljava in uporaba SOAR orodja v organizaciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostRok Gerzina, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena implementacija in uporaba SOAR orodja v organizaciji, ki se ukvarja z zagotavljanjem kibernetske varnosti. Namen raziskave je bil analizirati, kako vpeljava tovrstnega orodja vpliva na učinkovitost obravnave varnostnih dogodkov in kakšni so ključni izzivi pri integraciji v obstoječe okolje. V teoretičnem delu so obravnavani koncepti orkestracije, avtomatizacije in odzivanja na incidente ter pregled obstoječih raziskav in praks. V praktičnem delu je prikazana implementacija SOAR orodja, vključno z integracijo različnih varnostnih orodij, oblikovanjem delovnih tokov ter identifikacijo tehničnih in organizacijskih omejitev. Rezultati kažejo, da SOAR prinaša pomembne koristi, kot so skrajšani odzivni časi, razbremenitev zaposlenih pri rutinskih nalogah ter večja doslednost postopkov. Hkrati pa raziskava razkriva izzive, povezane z omejitvami API-jev, licenčnimi politikami ponudnikov ter potrebo po usposobljenem kadru. Ugotovitve potrjujejo, da SOAR lahko pomembno prispeva k večji učinkovitosti in zanesljivosti varnostnih procesov, vendar avtomatizacija ne more v celoti nadomestiti človeškega dejavnika. V zaključku so predlagane možnosti za nadaljnje raziskave, med drugim primerjava različnih komercialnih orodij ter vloga umetne inteligence pri nadgradnji obstoječih orodij. Raziskava temelji na pristopu študije primera, in sicer enojnem vgrajenem študijskem primeru, ki kombinira kvantitativne metrike (MTTD/MTTI/MTTR) in kvalitativne ugotovitve analitikov.
Ključne besede: kibernetska varnost, organizacije, delovni tokovi, orodja SOAR, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,17 MB) |
