Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo prikazuje zgodovinsko umestitev Kurdov ter njihovo preteklost. Osrednja tema je preteklost Kurdov v Turčiji ter vpletenost mednarodnih varnostnih organizacij v Kurdsko vprašanje. Predstavljene so najpomembnejše prelomnice, ki so vplivale na življenje kurdske manjšine v drugih državah (Irak, Iran ter Sirija), ta so polna prizadevanj za avtonomijo, zatiranja ter prisilnih asimilacij. V nadaljevanju se osredotoča na vpetost različnih mednarodnih varnostnih organizacij. Mednarodne varnostne organizacije so se pri reševanju kurdske problematike posluževale resolucij ter humanitarne pomoči Kurdom, bodisi pri vračanju kurdskih beguncev v rodne države ali pa s humanitarnimi konvoji. Mednarodne varnostne organizacije uporabljajo različne mehanizme ter taktike pri vzpostavljanju miru ter uresničevanju človekovih pravic. To so resolucije, priporočila ter poročila mednarodnih varnostnih organizacij. Kljub določenemu vplivu nobena mednarodna varnostna organizacija s svojimi (dosedanjimi) ukrepi bistveno ne prispeva k reševanju kurdske problematike. Opisani sta dve resoluciji Organizacije združenih narodov, vprašanje spoštovanja pravic in svoboščin Turčije v Svetu Evrope, prav tako pa turško oddaljevanje od vstopa v Evropsko unijo. Diplomsko delo obravnava kako Organizacija severnoatlantske pogodbe posredno vpliva na življenje Kurdov ter odsotnost Evropskega sodišča za človekove pravice pri uspešnem zagotavljanju varnosti ter svobode Kurdov. Diplomsko delo se dotakne tudi vloge Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, katere osrednja naloga je boj za človekove pravice in pravice manjšin.
Ključne besede: Kurdsko vprašanje, mednarodne varnostne organizacije, Turčija, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 647; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Diplomsko delo je namenjeno primerjavi različic iterativnega algoritma najbližje točke in raziskovanju algoritma in njegovih različic. V nadaljevanju bomo predstavili začetke algoritma, njegovo delovanje, pomembne pojme ter delovanje in teoretično ozadje različic algoritma. Prikazali bomo tudi implementacijo štirih različic algoritma, ki so: iterativni algoritem najbližje točke, iterativni algoritem najbližje točke z uporabo normal, nelinearen iterativni algoritem najbližje točke in posplošen iterativni algoritem najbližje točke. Vse različice bomo testirali z različnimi parametri nad različnimi 3D oblaki točk. Rezultati kažejo, da sta algoritem najbližje točke in algoritem najbližje točke z uporabo normal najboljša za splošno uporabo.
Ključne besede: diplomska dela, algoritem, točke, registracija oblakov točk, 3D oblak točk
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1613; Prenosov: 324
Celotno besedilo (1,61 MB)

Ključne besede: diplomska dela, alelopatija, semena, kalitev, navadna česnovka, vrtna kreša, vodni ekstrakti, hlapljive substance, vzorci tal
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 1305; Prenosov: 0

Opis: Mitologija je zelo kompleksno podroĉje. Zaradi svoje pestrosti in veĉno aktualnih tem, ki se tiĉejo ţivljenja, privablja tiste, ki išĉejo odgovore na vprašanja o ţivljenju in njegovem smislu. S pomoĉjo izbranih mitoloških elementov, ki sem jih prouĉevala v dramskih tekstih Dominika Smoleta in Daneta Zajca, sem ţelela dobiti vpogled v njuno razmišljanje, interpretacijo ter vrednotenje mitskega izroĉila. Obenem pa poglobiti svoje znanje o skrivnostih mitološke simbolike. Pri raziskovanju sem spoznala tako kulturno kot tudi politiĉno ozadje, ki je vzpodbujalo avtorja/-e, da sta aktualno problematiko svojega ĉasa prestavila v nadĉasovni mitski prostor ter tako konflikt oĉistila vseh ideološko-politiĉnih ter druţbenih oznak, in ga predstavila kot obĉeĉloveški problem. Partijska politika povojnega ĉasa je namreĉ omejevala svobodo razmišljanja in govora ter obvladovala celotno kulturno-politiĉno podroĉje ter celo zasebnost posameznikov. Mitsko simboliko Smoletovih in Zajĉevih dram ter kulturno-politiĉno ozadje, ki je vplivalo na avtorja, da sta posegla v svet mita, sem objektivno opisala s pomoĉjo deskriptivne metode ter z zgodovinsko metodo pojasnila vzroke teh okolišĉin. S komparativno metodo sem med avtorjema primerjala razliĉnosti ter podobnosti vrednotenja mitološkega izroĉila ter njeno spreminjanje skozi zgodovino. Ugotovila sem, da nobeden od avtorjev ne verjame v mitsko resnico, obenem pa njene absolutnosti in resniĉnosti ne moreta zanikati. Dramatika zaradi osebnega razoĉaranja nad svetom, polnem vojn in nasilja, in ĉlovekom, ki sam kreira takšno ţivljenje, ne verjameta veĉ v uresniĉitev mitskega ţivljenja na zemlji. Kljub njunemu obupu nad ĉloveštvom pa lahko zatrdim, da sta oziroma da svoje pisateljsko poslanstvo izpolnjujeta – mitologijo oţivljata in njene resnice prenašata med ljudi.
Ključne besede: slovenska književnost, mitologija, Smole, Dominik, Zajc, Dane, mitsko, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 10.11.2017; Ogledov: 1636; Prenosov: 324
Celotno besedilo (612,18 KB)

Opis: Hrbtenica vsakega sodnega postopka so dejstva in dokazi, ki vplivajo na ugotavljanje resnice historičnega protipravnega ravnanja. Način ugotavljanja je tisto, kar zaznamuje vsak sodni postopek in predvsem kazenskega. Ugotavljanje statusa pravne resnice ni povsem odvisno od tistega, kar se je v resnici zgodilo, ampak od pravil zakonodajalca, ki določa dokazno pravo, odvisno pa je tudi od veščin izvajanja dokazov. Razvoj pravosodnih sistemov danes kaže na mnoštvo teh pravil, institutov in akterjev, ki so vpeti v pravni postopek, posebno je pomembno delovanje teh na kazenskem področju, kjer gre za poseg v človekovo osebno svobodo. Kakšna pravila bo zasnovala posamezna država je odvisno od njenih namenov in ciljev, ki jih država kot oblast želi doseči. Pravila in postopki, ki jih kot oblast predpiše država, kažejo na to ali ta teži k sistemu reševanja sporov med državljani ali k sistemu izvajanja državne politike. Razumevanje delovanja takšnih pravil, postavljenih s strani države, ne moremo več obravnavati s stališča dveh zgodovinskih modelov akuzatornosti in inkvizitornosti, ampak moramo to razumevanje prikazati na sodobnih modelih delovanja pravosodja. Ti modeli postopkov, predvsem kazenskega prava slonijo na tipih državne oblasti, njene organizacijske ureditve in njene funkcije. Prednost takšnega poznavanja sodobnih modelov pravosodja, nam da enostavno in logično razlago za uporabo točno določenih pravil, institutov ali postopkov posamezne države, hkrati pa ne prezre tudi zgodovinskega vidika, ki je prav tako logično pojasnjen. V sodobni kompleksnosti pravosodja, lahko na tak način bolje razumemo način izvajanja sodnih obravnav, uporabo določenih institutov, njihov razvoj v določenem tipu oblasti in vpetost različnih akterjev v službi postopka, ne glede na državo, v kateri se kazenski postopek izvaja. Z vse večjim razvojem in logistiko populacije, narašča vse več različnih kaznivih dejanj, ki se v državah različno obravnavajo, vse bolj pa terjajo tudi sodelovanje ne le na mednarodni ravni ampak tudi v svetovnem merilu. Ugotovljena resnica o kaznivem dejanju v eni državi, ne bo enaka ugotovljeni resnici istega kaznivega dejanja v drugi državi. Kot prvo je zato potrebno razumevanje delovanja kazenskega pravosodja oziroma natančneje razumevanje ciljev in namenov določene države. Sodobni modeli delovanja pravosodja nam tako dajejo jasen vpogled v delovanje sodišč in njihov namen pri uporabi določenih institutov. Ker so ti modeli primerni tudi za širšo razlago obsežnih in kompleksnih sodnih postopkov, lahko služijo kot temelj razumevanja delovanja pravnega sistema tudi v prihodnosti in za katerokoli državo. Zato sem v diplomski nalogi z opisno oziroma deskriptivno metodo, s študijem različne literature, predvsem pa Mirjana Damaške, ki predstavlja edinstven sodobni model za razumevanje pravosodja, predvsem kazenskega področja, najprej predstavila pojem reaktivistične in aktivistične države, kakšno vlogo lahko ima tip državne oblasti pri zastavljanju (kazenskih) pravil pravosodja in kaj ji daje to pravico. Nadalje sem predstavila zunanje vplive in njihove spremembe, ki so ključni pri zastavljanju pravil glede na namene in cilje države. Ti cilji pa nadalje vplivajo na delovanje pravosodja in s tem v povezavi sem predstavila mešan tip aktivističnega in reaktivističnega pravosodja. V drugem delu tretjega poglavja sem opisala posamezne tipe državne oblasti in tipe pravosodja, kakšni so njihovi vplivi pri obravnavi (protipravnega) dogodka. Tako si lahko bolj predstavljamo kako posamezni instituti delujejo v posameznih tipih državne oblasti. V poglavju štiri in pet sem predstavila ugotavljanje resnice skozi (kazenski) postopek v aktivističnih in reaktivističnih državah ter njihove postopke dokazovanja, ki so odvisni od tega ali država teži k modelu reševanja sporov ali k modelu izvajanja državne politike. Tako sem ob koncu potrdila začetno tezo diplome, da se je iskanje resnice vedno ravnalo po oblasti, ki je zastavila njene meje. Diplomsko delo sem zaključila s sklepnimi mislimi o izrednem doprinosu Mirjana Damaške, ki je na enostaven način predstavil vpogled in razumevanje v raznolikost (kazenskih) sodnih sistemov različnih držav in s končno mislijo John H. Langbeina; »Verjamem, da bomo v modernem kontinentalnem kazenskem postopku našli model, ki se mu ni mogoče upreti.« Morda smo z delom Mirjana Damaške na pravi poti.
Ključne besede: kazensko procesno pravo, sodobni modeli pravosodja, aktivistična država, reaktivistična država, oblike državne oblasti, kaznivo dejanje, ugotavljanje resnice, ugotavljanje dejstev, tipi pravosodja, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 2950; Prenosov: 246
Celotno besedilo (878,53 KB)