| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 198
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodelovanje redarstev z drugimi subjekti zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tina Gatej, 2023, diplomsko delo

Opis: Ena izmed primarnih nalog občin je skrb za javno varnost in red na območju občine in organizacija redarske službe. Te so v zadnjem času postale pomemben člen zagotavljanja varnosti v lokalni skupnosti. Redarji imajo z zakonom določena pooblastila, ki se nanašajo na zagotavljanje prometne varnosti, javnega reda in miru ter splošne varnosti na javnih površinah, občinskih cestah in rekreacijskih poteh. Varnost v lokalni skupnosti je široka kategorija, ki pa ni v celoti pokrita s pristojnostmi redarstev. Posledično je za učinkovito naslavljanje varnostne problematike nujno sodelovanje med različnimi subjekti, ki med drugim vključujejo policijo, gasilce, reševalne službe, varuhe-nadzornike, civilno zaščito in inšpektorate. V diplomskem delu je bila opravljena raziskava o sodelovanju redarstev z drugimi subjekti; vanjo je bilo vključenih vseh 41 redarstev. Ugotovitve kažejo, da redarstva kot najbolj nujno navajajo sodelovanje s policijo, ki predstavlja primarno institucijo zagotavljanja varnosti. Na dnevni bazi pa največ redarstev sodeluje z inšpektorati. Sodelovanje je odvisno od področja dela. Navajajo, da je na področju preprečevanja kršitev javnega reda in miru najbolj nujno sodelovanje s policijo in varnostnimi službami. Na področju cestnega prometa izpostavljajo sodelovanje s policijo. Na področju varstva okolja je v ospredju sodelovanje z inšpektoratom in čuvaj-nadzorniki, pri naravnih nesrečah pa so najpogosteje izpostavljeni civilna zaščita, gasilci, reševalci in gorski reševalci. Sodelovanje z zdravstvenimi ustanovami je najbolj poudarjeno na področju osveščanja splošne javnosti. Največjo oviro za sodelovanje predstavljata kadrovski manko in pomanjkljiva zakonska določila.
Ključne besede: redarstvo, varnost v lokalni skupnosti, lokalna samouprava, subjekti zagotavljanja varnosti, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 467; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
Vpetost mednarodnih varnostnih organizacij v Kurdsko vprašanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Eva Bon, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje zgodovinsko umestitev Kurdov ter njihovo preteklost. Osrednja tema je preteklost Kurdov v Turčiji ter vpletenost mednarodnih varnostnih organizacij v Kurdsko vprašanje. Predstavljene so najpomembnejše prelomnice, ki so vplivale na življenje kurdske manjšine v drugih državah (Irak, Iran ter Sirija), ta so polna prizadevanj za avtonomijo, zatiranja ter prisilnih asimilacij. V nadaljevanju se osredotoča na vpetost različnih mednarodnih varnostnih organizacij. Mednarodne varnostne organizacije so se pri reševanju kurdske problematike posluževale resolucij ter humanitarne pomoči Kurdom, bodisi pri vračanju kurdskih beguncev v rodne države ali pa s humanitarnimi konvoji. Mednarodne varnostne organizacije uporabljajo različne mehanizme ter taktike pri vzpostavljanju miru ter uresničevanju človekovih pravic. To so resolucije, priporočila ter poročila mednarodnih varnostnih organizacij. Kljub določenemu vplivu nobena mednarodna varnostna organizacija s svojimi (dosedanjimi) ukrepi bistveno ne prispeva k reševanju kurdske problematike. Opisani sta dve resoluciji Organizacije združenih narodov, vprašanje spoštovanja pravic in svoboščin Turčije v Svetu Evrope, prav tako pa turško oddaljevanje od vstopa v Evropsko unijo. Diplomsko delo obravnava kako Organizacija severnoatlantske pogodbe posredno vpliva na življenje Kurdov ter odsotnost Evropskega sodišča za človekove pravice pri uspešnem zagotavljanju varnosti ter svobode Kurdov. Diplomsko delo se dotakne tudi vloge Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, katere osrednja naloga je boj za človekove pravice in pravice manjšin.
Ključne besede: Kurdsko vprašanje, mednarodne varnostne organizacije, Turčija, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 585; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Metode za razvoj moči : diplomsko delo
Timotej Štrucl, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem želel raziskati način (metode) za povečanje moči kot ene od osnovnih motoričnih sposobnosti tako v profesionalnem kot rudi v rekreativnem športu. Želel sem ugotoviti, kako lahko moč izboljša tako tekmovalni kot tudi kakovost gibanja, in s tem življenje posameznika v vsakdanu.
Ključne besede: diplomska dela, tekmovalni šport, rekreativni šport, motorične sposobnosti, razvoj moči, kakovost gibanja
Objavljeno v DKUM: 15.06.2022; Ogledov: 1042; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Primerjava algoritmov za registracijo 3D oblakov točk : diplomsko delo
Aljaž Mohorič, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno primerjavi različic iterativnega algoritma najbližje točke in raziskovanju algoritma in njegovih različic. V nadaljevanju bomo predstavili začetke algoritma, njegovo delovanje, pomembne pojme ter delovanje in teoretično ozadje različic algoritma. Prikazali bomo tudi implementacijo štirih različic algoritma, ki so: iterativni algoritem najbližje točke, iterativni algoritem najbližje točke z uporabo normal, nelinearen iterativni algoritem najbližje točke in posplošen iterativni algoritem najbližje točke. Vse različice bomo testirali z različnimi parametri nad različnimi 3D oblaki točk. Rezultati kažejo, da sta algoritem najbližje točke in algoritem najbližje točke z uporabo normal najboljša za splošno uporabo.
Ključne besede: diplomska dela, algoritem, točke, registracija oblakov točk, 3D oblak točk
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1512; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

5.
6.
7.
Srbski etnični nacionalizem v kontekstu razpada Jugoslavije : diplomsko delo
Maja Žižek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi poskušamo predstaviti vzroke za porast srbskega etničnega nacionalizma tik pred razpadom Jugoslavije in odgovoriti, ali je bil to dejavnik, ki je prispeval k razpadu Jugoslavije. Glavne razloge za vzpon etničnega nacionalizma ne bomo našli v starem potlačenem sovraštvu, ampak v delovanju politične elite, ki je poskušala izbrisati iz kolektivnega spomina obdobje sožitja, ko so narodi živeli v medsebojni harmoniji pod geslom »bratstva in enotnosti«. »Etnični manipulatorji« so vzpodbujali etnični nacionalizem skozi obujanje krivic, skozi demonizacijo, skozi psihologijo preganjanja in skozi instantno mitologizacijo ter tako uspeli mobilizirati množico za izvedbo določenih političnih projektov. Srbski nacionalizem se je konec osemdesetih pojavil kot revitalizacijsko gibanje in je nastopil kot mehanizem za zmanjševanje stresa, ko je nastopila politična in ekonomska kriza. V tem času sta se tudi pojavili dve različni opciji o prihodnosti Jugoslavije, federalistična (srbsko in črnogorsko vodstvo) in konfederalistična (slovensko in hrvaško vodenje). Nepremostljive razlike med dvema strujama so razdelile tako Jugoslovansko politično elito kot tudi državo. V okviru tega cilja so elite preko množičnih medijev sistematsko potencirale občutek ogroženosti s strani drugih republik; »zunanji sovražnik« je služil kot instrument notranje homogenizacije. Z intenzivno propagando so povzročeni občutki sovraštva do drugih narodov prerasli v sovražne akcije.
Ključne besede: diplomska dela, nacionalizem, memorandum, revitalizacijsko gibanje, mitologizacija, antibirokratska revolucija, homogenizacija, delovanje elit
Objavljeno v DKUM: 10.11.2017; Ogledov: 2176; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (750,46 KB)

8.
Mitsko v dramah Dominika Smoleta in Daneta Zajca : diplomsko delo
Marjana Florjan, 2005, diplomsko delo

Opis: Mitologija je zelo kompleksno podroĉje. Zaradi svoje pestrosti in veĉno aktualnih tem, ki se tiĉejo ţivljenja, privablja tiste, ki išĉejo odgovore na vprašanja o ţivljenju in njegovem smislu. S pomoĉjo izbranih mitoloških elementov, ki sem jih prouĉevala v dramskih tekstih Dominika Smoleta in Daneta Zajca, sem ţelela dobiti vpogled v njuno razmišljanje, interpretacijo ter vrednotenje mitskega izroĉila. Obenem pa poglobiti svoje znanje o skrivnostih mitološke simbolike. Pri raziskovanju sem spoznala tako kulturno kot tudi politiĉno ozadje, ki je vzpodbujalo avtorja/-e, da sta aktualno problematiko svojega ĉasa prestavila v nadĉasovni mitski prostor ter tako konflikt oĉistila vseh ideološko-politiĉnih ter druţbenih oznak, in ga predstavila kot obĉeĉloveški problem. Partijska politika povojnega ĉasa je namreĉ omejevala svobodo razmišljanja in govora ter obvladovala celotno kulturno-politiĉno podroĉje ter celo zasebnost posameznikov. Mitsko simboliko Smoletovih in Zajĉevih dram ter kulturno-politiĉno ozadje, ki je vplivalo na avtorja, da sta posegla v svet mita, sem objektivno opisala s pomoĉjo deskriptivne metode ter z zgodovinsko metodo pojasnila vzroke teh okolišĉin. S komparativno metodo sem med avtorjema primerjala razliĉnosti ter podobnosti vrednotenja mitološkega izroĉila ter njeno spreminjanje skozi zgodovino. Ugotovila sem, da nobeden od avtorjev ne verjame v mitsko resnico, obenem pa njene absolutnosti in resniĉnosti ne moreta zanikati. Dramatika zaradi osebnega razoĉaranja nad svetom, polnem vojn in nasilja, in ĉlovekom, ki sam kreira takšno ţivljenje, ne verjameta veĉ v uresniĉitev mitskega ţivljenja na zemlji. Kljub njunemu obupu nad ĉloveštvom pa lahko zatrdim, da sta oziroma da svoje pisateljsko poslanstvo izpolnjujeta – mitologijo oţivljata in njene resnice prenašata med ljudi.
Ključne besede: slovenska književnost, mitologija, Smole, Dominik, Zajc, Dane, mitsko, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 10.11.2017; Ogledov: 1561; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (612,18 KB)

9.
Civilnopravni vidiki presoje predpostavk za pridobitev pravice do rokovanja z orožjem : diplomsko delo
Simeon Gönc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni civilnopravni vidiki presoje predpostavk za pridobitev pravice do rokovanja z orožjem. Temeljno vodilo pri sklepanju pravnih poslov v zasebnem pravu je svobodna volja pogodbenih strank. Avtonomija volje pa v nekaterih pogodbenih razmerjih trči ob zakonske omejitve volje, ki se jim stranke ne morejo ogniti. Pravni posli z orožjem so podvrženi takšnim omejitvam, ki jih prinašajo predpisi iz tako imenovane orožne zakonodaje. Zakon o orožju nam daje vpogled v razvrstitev in kategorizacijo orožja, vrste in pomen orožnih listin, pristojnosti državnih organov ter v pravice in obveznosti posameznikov, ki rokujejo z orožjem. Spoznali smo kakšne so splošne in posebne predpostavke pri sklepanju pravnih poslov ter njihov vpliv na avtonomijo volje.
Ključne besede: avtonomija volje, zakon o orožju, posebna skrbnost, prosti preudarek, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 07.11.2016; Ogledov: 2254; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (281,14 KB)

10.
Resnica - pravica v kazenskem postopku II. : diplomsko delo
Nataša Pešec, 2016, diplomsko delo

Opis: Hrbtenica vsakega sodnega postopka so dejstva in dokazi, ki vplivajo na ugotavljanje resnice historičnega protipravnega ravnanja. Način ugotavljanja je tisto, kar zaznamuje vsak sodni postopek in predvsem kazenskega. Ugotavljanje statusa pravne resnice ni povsem odvisno od tistega, kar se je v resnici zgodilo, ampak od pravil zakonodajalca, ki določa dokazno pravo, odvisno pa je tudi od veščin izvajanja dokazov. Razvoj pravosodnih sistemov danes kaže na mnoštvo teh pravil, institutov in akterjev, ki so vpeti v pravni postopek, posebno je pomembno delovanje teh na kazenskem področju, kjer gre za poseg v človekovo osebno svobodo. Kakšna pravila bo zasnovala posamezna država je odvisno od njenih namenov in ciljev, ki jih država kot oblast želi doseči. Pravila in postopki, ki jih kot oblast predpiše država, kažejo na to ali ta teži k sistemu reševanja sporov med državljani ali k sistemu izvajanja državne politike. Razumevanje delovanja takšnih pravil, postavljenih s strani države, ne moremo več obravnavati s stališča dveh zgodovinskih modelov akuzatornosti in inkvizitornosti, ampak moramo to razumevanje prikazati na sodobnih modelih delovanja pravosodja. Ti modeli postopkov, predvsem kazenskega prava slonijo na tipih državne oblasti, njene organizacijske ureditve in njene funkcije. Prednost takšnega poznavanja sodobnih modelov pravosodja, nam da enostavno in logično razlago za uporabo točno določenih pravil, institutov ali postopkov posamezne države, hkrati pa ne prezre tudi zgodovinskega vidika, ki je prav tako logično pojasnjen. V sodobni kompleksnosti pravosodja, lahko na tak način bolje razumemo način izvajanja sodnih obravnav, uporabo določenih institutov, njihov razvoj v določenem tipu oblasti in vpetost različnih akterjev v službi postopka, ne glede na državo, v kateri se kazenski postopek izvaja. Z vse večjim razvojem in logistiko populacije, narašča vse več različnih kaznivih dejanj, ki se v državah različno obravnavajo, vse bolj pa terjajo tudi sodelovanje ne le na mednarodni ravni ampak tudi v svetovnem merilu. Ugotovljena resnica o kaznivem dejanju v eni državi, ne bo enaka ugotovljeni resnici istega kaznivega dejanja v drugi državi. Kot prvo je zato potrebno razumevanje delovanja kazenskega pravosodja oziroma natančneje razumevanje ciljev in namenov določene države. Sodobni modeli delovanja pravosodja nam tako dajejo jasen vpogled v delovanje sodišč in njihov namen pri uporabi določenih institutov. Ker so ti modeli primerni tudi za širšo razlago obsežnih in kompleksnih sodnih postopkov, lahko služijo kot temelj razumevanja delovanja pravnega sistema tudi v prihodnosti in za katerokoli državo. Zato sem v diplomski nalogi z opisno oziroma deskriptivno metodo, s študijem različne literature, predvsem pa Mirjana Damaške, ki predstavlja edinstven sodobni model za razumevanje pravosodja, predvsem kazenskega področja, najprej predstavila pojem reaktivistične in aktivistične države, kakšno vlogo lahko ima tip državne oblasti pri zastavljanju (kazenskih) pravil pravosodja in kaj ji daje to pravico. Nadalje sem predstavila zunanje vplive in njihove spremembe, ki so ključni pri zastavljanju pravil glede na namene in cilje države. Ti cilji pa nadalje vplivajo na delovanje pravosodja in s tem v povezavi sem predstavila mešan tip aktivističnega in reaktivističnega pravosodja. V drugem delu tretjega poglavja sem opisala posamezne tipe državne oblasti in tipe pravosodja, kakšni so njihovi vplivi pri obravnavi (protipravnega) dogodka. Tako si lahko bolj predstavljamo kako posamezni instituti delujejo v posameznih tipih državne oblasti. V poglavju štiri in pet sem predstavila ugotavljanje resnice skozi (kazenski) postopek v aktivističnih in reaktivističnih državah ter njihove postopke dokazovanja, ki so odvisni od tega ali država teži k modelu reševanja sporov ali k modelu izvajanja državne politike. Tako sem ob koncu potrdila začetno tezo diplome, da se je iskanje resnice vedno ravnalo po oblasti, ki je zastavila njene meje. Diplomsko delo sem zaključila s sklepnimi mislimi o izrednem doprinosu Mirjana Damaške, ki je na enostaven način predstavil vpogled in razumevanje v raznolikost (kazenskih) sodnih sistemov različnih držav in s končno mislijo John H. Langbeina; »Verjamem, da bomo v modernem kontinentalnem kazenskem postopku našli model, ki se mu ni mogoče upreti.« Morda smo z delom Mirjana Damaške na pravi poti.
Ključne besede: kazensko procesno pravo, sodobni modeli pravosodja, aktivistična država, reaktivistična država, oblike državne oblasti, kaznivo dejanje, ugotavljanje resnice, ugotavljanje dejstev, tipi pravosodja, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 02.11.2016; Ogledov: 2903; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (878,53 KB)

Iskanje izvedeno v 6.73 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici