| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga diplomiranega zdravstvenika v službi helikopterske nujne medicinske pomoči
Igor Vrandečič, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se je leta 2003 začel poskusno izvajati projekt Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Namen diplomske naloge je bil predstaviti službo HNMP in vlogo, ki jo ima diplomirani zdravstvenik - reševalec. V nalogi je opravljen pregled nekaterih enot, ki izvajajo helikoptersko nujno medicinsko pomoč v Evropi. Glavni cilj diplomske naloge je bil prikaz specifičnosti dela diplomiranega zdravstvenika - reševalca. Ob tem je prikazana evalvacija dela HNMP v obdobju od junija 2003 do decembra 2006 in primerjava slovenske HNMP z nekaterimi referenčnimi službami v Evropi ter rezultati začetkov rednega dela HNMP. Za potrebe pisanja diplomske naloge smo si pridobili podatke o delovanju nekaterih tovrstnih služb v Evropi. Uporabljena je metoda retrospektivne študije podatkov o opravljenem delu projekta HNMP v Sloveniji. Dobljeni podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa (Excel, SPSS) in so ustrezno interpretirani. Rezultati kažejo, da je diplomiran zdravstvenik eden izmed trdnih členov zdravstvenega tima, ki sodeluje v enoti HNMP in ima bistveno vlogo pri izvajanju postopkov zdravstvene nege kot tudi pri izvajanju medicinsko tehničnih posegih po naročilu zdravnika. Diplomsko delo dokazuje smiselnost rednega delovanja enote HNMP, na to kaže naraščanje prevozov in nepokritost nekaterih območij v Sloveniji z enoto HNMP. HNMP je skrajšala čas od trenutka nenadnega obolenja ali poškodbe do sprejema v bolnišnico, kar je še posebej pomembno pri stanjih, kjer odloča čas. Zaradi tega si NMP brez HNMP v Sloveniji ne znamo več predstavljati.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, helikopterska nujna medicinska pomoč, diplomirani zdravstvenik, urgentna medicina, bolnik, urgentna zdravstvena nega.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3308; Prenosov: 490
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
DIPLOMIRANI ZDRAVSTVENIK IN NJEGOVA VLOGA PRI OSKRBI BOLNIKOV Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM V PREHOSPITALNI ENOTI NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Samo Podhostnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili začetke in organiziranost nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji, organiziranost NMP na Koroškem, ker je posebnost v slovenskem prostoru, ter samo sestavo prehospitalne (PHE) enote. Na kratko smo predstavili tudi zgradbo in delovanje krvnih obtočil. Opisali smo akutni koronarni sindrom (AKS), klinično sliko ter verigo preživetja ob AKS-ju. Opredelili smo delitev AKS-ja glede na 12-kanalni elektrokardiogram in možne zaplete ob AKS-ju. Omenili smo tudi obravnavo bolnika z AKS-jem s strani PHE enote NMP ter vlogo diplomiranega zdravstvenika in aktivnost zdravstvene nege pri oskrbi bolnikov z AKS-jem v PHE enoti. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Zdravstveno reševalnem centru Koroške, smo predstavili podatke, koliko bolnikov z AKS-jem iz terena prepeljemo v nadaljnjo oskrbo in zdravljenje v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in koliko v Univerzitetni klinični center Maribor. Ugotovili smo, da so bolniki z AKS-jem starejši ter da prevladuje moški spol, čas in pot sta bila krajša do SB Slovenj Gradec. Večino bolnikov smo prepeljali v SB Slovenj Gradec, vsi bolniki so bili dispnoični ali z bolečino v prsih, v samo enem primeru je prišlo do zapletov med prevozom — reanimacija.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, nujna medicinska pomoč, prehospitalna obravnava, diplomirani zdravstvenik v prehospitalni enoti.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2657; Prenosov: 550
.pdf Celotno besedilo (10,17 MB)

3.
Oživljanje v gorah
Matej Mirkac, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili oživljanje in reševanje v gorah in težko dostopnih področjih. Primerjali smo tudi reševanje in oživljanje v gorah z reševanjem v lažje dostopnih področjih. Opisali smo, kako je organizirano reševanje v gorah in težko dostopnih predelih na področju Slovenije. Predstavili smo tudi prenovljene smernice temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja, ki so v veljavi od leta 2010. Razložili smo pomen sodelovanja med ekipami Gorske reševalne zveze Slovenije in ekipami nujne medicinske pomoči. Opisali smo tudi stanja, ki vodijo v srčni zastoj. V prikazu primerov smo prikazali, dve reševalni akciji, v katerih smo pacienta oživljali; opisane so bile vse okoliščine dogodka in celotna reševalna akcija. Ti dve reševalni akciji smo med seboj tudi primerjali in iz njih potegnili določene zaključke; prednost helikopterskega reševanja, pomembnost improvizacije, pomen kvalitetne opreme ter potreba po večji dosegljivosti avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v slovenskih planinskih kočah. Omenili smo tudi pomembnost sodelovanja diplomiranega zdravstvenika v Gorski reševalni zvezi, saj je s tem zagotovljena kvalitetnejša medicinska oskrba poškodovancev oziroma nenadno obolelih v gorah.
Ključne besede: gore, težko dostopni teren, oživljanje, srčni zastoj, diplomirani zdravstvenik.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 2042; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
OSKRBA POŠKODOVANCA IN ANALGETIČNA TERAPIJA V PREDBOLNIŠNIČNEM OKOLJU
Vlado Skarlovnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dela diplomiranega zdravstvenika ne predstavlja vedno samo zdravstvena nega, kot jo poznamo v bolnišničnem okolju in za katero se pripravljamo večino časa med študijem. V zadnjem času je z namenom izboljšanja kakovosti oskrbe bolnikov oz. poškodovancev v predbolnišničnem okolju zelo narasel trend zaposlovanja diplomiranih zdravstvenikov v službah predbolnišnične nujne medicinske pomoči. Namen: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene vloga diplomiranega zdravstvenika pri obravnavi poškodovancev na terenu, oprema za oskrbo poškodovanca ter ugotovitve glede pomembnosti analgetične terapije in najoptimalnejšega časa za aplikacijo te. S pomočjo raziskave smo ugotavljali, ali imajo diplomirani zdravstveniki dovolj znanja, da prepoznajo potrebo po analgetični terapiji in ali jo na terenu kdaj tudi samostojno aplicirajo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, namenjenega diplomiranim zdravstvenikom v enotah nujne medicinske pomoči Slovenije. Rezultati in diskusije: Rezultati, pridobljeni s pomočjo raziskave, so pokazali, da imajo dipl. zdravstveniki malo znanja o analgetični terapiji in relativno malo opravljenih dodatnih izobraževanj na temo nujne medicinske pomoči. Obenem pa se je pokazala želja tako po dodatnih znanjih glede uporabe medikamentozne terapije na terenu kot po ostalih tečajih na temo nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: poškodovanec, analgetična terapija, prehospitalno okolje, diplomirani zdravstvenik, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 2457; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

5.
Vloga diplomiranega zdravstvenika med vodenjem poroda v prehospitalnem okolju
Peter Brdnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vloga diplomiranega zdravstvenika med vodenjem poroda v prehospitalnem okolju je odvisna predvsem od znanja, spretnosti in veščin. Za vsako odločitev in dejanje prevzema odgovornost, zato je kontinuirano izobraževanje in izpopolnjevanje na temo o nosečnosti in porodu izredno pomembno. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti potek poroda in vlogo diplomiranega zdravstvenika med potekom poroda na terenu. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bilo zajetih 5 enot NMP v severovzhodnem delu Republike Slovenije(Maribor, Slovenska Bistrica, Celje, Slovenske Konjice in Lenart). Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik, ki smo ga meseca januarja in februarja 2013 razdelili med 100 anketirancev. Vrnjenih smo dobili 68 anketnih vprašalnikov, s pomočjo katerih smo ugotavljali seznanjenost enot NMP o porodu in vodenju poroda na terenu. Za opis osnovnih lastnosti smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo statistično obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Anketiranci so imeli na terenu le nekaj porodov v svoji karieri. Za vodenje poroda imajo dejansko premalo znanja (65 %). Enota NMP Slovenska Bistrica je najbolj seznanjena o porodu nasploh. Anketiranci z daljšo delovno dobo niso bolj seznanjeni s potekom poroda kot anketiranci s krajšo delovno dobo. Vsi anketiranci se premalo udeležujejo strokovnih izobraževanj in izpopolnjevanj o porodu. Sklep: Enote NMP, ki so sodelovale v raziskavi, imajo premalo znanja o nosečnosti in vodenju poroda na terenu. Na to temo so potrebna dodatna kontinuirana strokovna izobraževanja in izpopolnjevanja s praktičnimi prikazi in preverjanjem znanja.
Ključne besede: nosečnost, porod, porod na terenu, porodnica, novorojenček, diplomirani zdravstvenik.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1523; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

6.
ZDRAVSTVENA OSKRBA V SLOVENSKI VOJSKI
Gregor Polanec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili organizacijo, sestavo, naloge in zmogljivosti Vojaške zdravstvene enote kot nosilke zdravstvenega varstva v Slovenski vojski. Podrobneje smo definirali in opisali osnovne poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski vključujoč razširjene kompetence določenih zdravstvenih kadrov, ki so specifične prav za zagotovitev zdravstvene oskrbe in nege v vojnih in izrednih razmerah. Pri tem smo še dodatno izpostavili vlogo bojnega reševalca, ki ni predstavnik zdravstvenega kadra, a ima eno izmed ključnih vlog pri zdravstveni oskrbi na bojišču. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo opirajoči se na razpoložljive pisne dokumente, to so predvsem navodila, priročniki, elaborati in ostalo pisno gradivo, ki ga Vojaška zdravstvena enota uporablja pri svojem delu. Na podlagi tega smo predstavili njeno organizacijo in delovanje. Gradivo je rezultat teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj pripadnikov Vojaške zdravstvene enote. Rezultati kažejo, da je Vojaška zdravstvena enota s svojim kadrom, organizacijo, standardi, izkušnjami in načinom delovanja sposobna uspešno zagotoviti zdravstveno oskrbo ne le v vojnih razmerah, ampak tudi v civilni sferi ob izrednih dogodkih. Izkušnje pridobljene pri sodelovanju njenih pripadnikov na mednarodnih misijah in vajah pa jo postavljajo ob bok ostalim zdravstvenim enotam držav zaveznic.
Ključne besede: vojaška zdravstvena enota, zdravstvena oskrba in nega v Slovenski vojski, razširjene kompetence zdravstvenega osebja, bolničar, zdravstveni tehnik, diplomirani zdravstvenik
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1517; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (466,93 KB)

7.
PRISTOP K POŠKODOVANEMU OTROKU V PREHOSPITALNEM OBDOBJU
Tomaž Lorbek, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti pristop k poškodovanemu otroku in vlogo diplomiranega zdravstvenika pri tem. Predstavili smo opremo, ki se uporablja za imobilizacijo in opisali poškodbe ter posebnosti pri otrocih. Opisali smo tudi pristop k poškodovanemu otroku po sistemu International Trauma Life Support (ITLS). Pri izdelavi teoretične diplomske naloge smo uporabili aktualno strokovno literaturo. Cilji diplomskega dela so bili predstaviti vlogo diplomiranega zdravstvenika pri oskrbi poškodovanih otrok, predstaviti opremo za oskrbo poškodovanca in pripraviti interni protokol nujne intervencije pri poškodovanem otroku. V sklopu diplomske naloge, je bil po preučitvi strokovne literature in po ugotovitvi dejanskih potreb službe, narejen protokol pregleda poškodovanega otroka, ki se bo uporabljal kot interni obrazec v Reševalni službi Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica.
Ključne besede: poškodovan otrok, poškodbe, pristop, diplomirani zdravstvenik, protokol
Objavljeno: 13.07.2015; Ogledov: 724; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici