| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava pacientke po lepotni operacije dojke
Bernarda Lesnika, 2009, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomskega dela je obravnava pacientke po lepotni operaciji dojke, kateri je bil z operativnim posegom vstavljen vsadek. Za kakovostno zdravstveno nego mora medicinska sestra poznati anatomijo in fiziologijo dojke ter vedeti, kako ženske sprejemajo svoje telo in zakaj se za ta poseg odločajo. Prvi del diplomskega dela je namenjen prav temu. Sledi osrednji del diplomskega dela, kjer je navedenih nekaj negovalnih problemov, s katerimi se medicinske sestre srečujejo po lepotni operaciji dojke. Namen diplomskega dela je predstaviti zahtevnost dela medicinskih sester po lepotni operaciji dojk, ključne vidike potrebne zdravstvene nege, ki zahteva celega človeka, saj morajo medicinske sestre poznati tudi čustvene potrebe pacientk.
Ključne besede: Ključne besede: lepotna operacija dojk, zdravstvena nega (ZN), proces zdravstvene nege (PZN), diplomirana medicinska sestra
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3120; Prenosov: 553
.pdf Celotno besedilo (734,48 KB)

2.
AKUTNI KORONARNI SINDROM- PREPOZNAVA IN PRVI UKREPI S STRANI DIPLOMIRANEGA ZDRAVSTVENIKA IN ANALIZA AKS V INTENZIVNI ENOTI CELJE V LETIH 2007/2008
Dragica Jezernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Akutni koronarni sindrom predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnje prepoznave in prvih ukrepov s strani diplomiranega zdravstvenika, pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom. Opravili smo analizo akutnega koronarnega sindroma, na oddelku za intenzivno interno medicino v splošni bolnišnici Celje, pri bolnikih sprejetih v letih 2007 in 2008. Zanimalo nas je število sprejetih bolnikov zaradi akutnega koronarnega sindroma, ter odstotek bolnikov pri katerih je prišlo do komplikacij, ter vrste le teh. V raziskavo smo vključili tudi anketni vprašalnik. Zanimala nas je stopnja izobraženosti diplomiranih medicinskih sester ( vodje tima ), v enotah intenzivne interne medicine. S svojim strokovnim znanjem in usposobljenostjo lahko pomembno pripomorejo k zmanjšanju najrazličnejših zapletov oziroma komplikacij pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom ( AKS ), bolnik, diplomirana medicinska sestra, stenokardija, akutni miokardni infarkt ( AMI ).
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 3759; Prenosov: 1122
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PRI ULTRAZVOČNO VODENI LASERSKI SKLEROZACIJI VEN SPODNJIH OKONČIN
Klavdija Kamenik, 2011, diplomsko delo

Opis: Varikozne vene spodnjih okončin predstavljajo enega izmed najbolj pogostih zdravstvenih problemov, ki prizadene številne paciente. Zdravljenje varikoznih ven vključuje različne metode, med katerimi so se v zadnjem desetletju ob že znanih metodah zdravljenja kronične venske insuficience razvile tudi nove metode, ki omogočajo krajšo zdravstveno obravnavo, boljše rezultate zdravljenja in hkrati tudi boljše estetske rezultate za paciente. Problem raziskovanja v diplomskem delu je zdravstvena nega pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozaciji ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA). Kot sistemsko osnovo dela diplomiranih operacijskih medicinskih sester smo predstavili procesno metodo dela in njeno uporabo v klinični praksi zdravstvene nege. V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej predstavili definicijo krčnih žil in kronične venske insuficince, njeno etiologijo, odkrivanje in zdravljenje kroničnega venskega popuščanja. V nadaljevanju smo podrobneje opisali ultrazvočno vodeno lasersko sklerozacija ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA). To je minimalno invaziven poseg. Pri laserski metodi gre za tehniko zapiranja velike vene safene (na notranjem delu stegna) s pomočjo laserske energije. Energijo dovedemo s pomočjo optičnega vlakna, ki ga vstavimo v zdravljeno veno. Uvajanje optičnega vlakna kontroliramo s pomočjo ultrazvoka (UZ). Vidne varice ali krčne žile pa se še vedno morajo odstraniti na enega izmed klasičnih načinov (npr. mini flebektomija). V praktičnem delu diplomskega dela smo prikazali proces zdravstvene nege pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozacija ven spodnjih okončin (Ultrasound endovenous laser ablation of lower limbs - EVLA), kjer smo izhajali iz teoretičnih osnov procesne metode dela. Predstavili smo vse faze procesa zdravstvene nege in ugotovili, da je zdravstvena nega pacienta pri ultrazvočno vodeni laserski sklerozaciji ven organizirana skladno s procesno metodo dela in predstavlja pomembno strokovno in organizacijsko področje zdravstvene obravnave. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili tudi odgovornost in kompetence diplomirane operacijske medicinske sestre, ki kot članica zdravstvenega tima sodeluje pri načrtovanju in izvajanju preoperativne, perioperativne in pooperativne zdravstvene oskrbe pacienta. Ugotovili smo, da kot nosilka dejavnosti v klinični praksi zdravstvene nege pacienta pri ultrazvočno vodeni lasersko vodeni sklerozaciji ven spodnjih okončin razpolaga z ustreznimi vsebinskimi in metodološkimi znanji in je tudi dobro usposobljena za klinično delo. Za potrditev raziskovalnih vprašanj smo uporabili deskriptivno metodo dela. Na osnovi pregleda strokovne literature in njene analize, smo v klinični praksi zdravstvene nege proučili potek zdravstvene nege pacienta na osnovi pripravljenih organizacijskih in strokovnih dokumentov (navodila za delo, obvestila in informacije pacientom, klinična pot). Glede na pregled literature in potek zdravstvene nege smo podali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja in potrdili naše predpostavke.
Ključne besede: EVLA, pacient, diplomirana operacijska medicinska sestra, radiolog, zdravstvena nega, varice, ultrazvok (UZ)
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 3020; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

4.
OBČUTEK USPOSOBLJENOSTI PRI ŠTUDENTIH IN ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI
Matjaž Miljan, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen. Opisati občutke usposobljenosti rednih študentov I. stopenjskega dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sester oz. diplomiranih zdravstvenikov. Samoocena usposobljenosti diplomirane medicinske sestre oz. diplomiranega zdravstvenika ima bistveni pomen pri zagotavljanju visokega standarda zdravstvene nege. Ta vpliva in jim je v pomoč pri ohranjanju in izboljševanju delovnih spretnosti ter pri identificiranju njihovih prednosti in slabosti. Raziskovalna metodologija. Za opis vzorca raziskava temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja oz. deskriptivnih statističnih metodah (povprečje, standardna deviacija, mediana, modus, min., max. …). Pri opredelitvi hipotez (statistično pomembnih razlik) smo v primeru možnosti uporabe parametričnih metod uporabili MANOVA analizo. Pridobljene podatke smo statistično analizirali s statističnim programom SPSS za Windows, verzija 13.0 ter Microsoft Office Excel 2007. Vrednosti p < 0,05 so veljale za statistično pomembne. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 študentov tretjega letnika dveh visokošolskih ustanov, ki izvajajo študijski program Zdravstvene nege I. stopnje. V raziskavo je bilo vključenih skupaj 83 diplomiranih medicinskih sester oz. diplomiranih zdravstvenikov. Skupaj 37 iz dveh ljubljanskih klinik in 46 zaposlenih v dveh splošnih bolnišnicah. Rezultati. V posameznih ustanovah so se pokazale majhne razlike v stopnji samozavesti ter tudi v samooceni usposobljenosti. Večjo razliko smo opazili v eni od bolnišnic, kjer je bila izmerjena samozavest nekoliko nižja kot v drugih ustanovah. Prav tako je izmerjena samoocena usposobljenosti in povprečna izmerjena samozavesti nekoliko višja na eni od sodelujočih fakultet. Od vseh dejavnikov, za katere smo predpostavljali, da bi lahko vplivali na stopnjo samoocenjene usposobljenosti, je bila signifikanca dokazana samo pri vplivu samozavesti na lastni občutek usposobljenosti med študenti in zaposlenimi v zdravstveni negi. Sklep. Končni rezultat samoocene nam lahko pokaže prednosti in slabosti področja iz vsakodnevne prakse, kjer lahko svoje veščine in sposobnosti ankatiranci še izboljšajo. Prav tako je lahko smerokaz študentom zdravstvene nege, v katera področja bi bilo še potrebno usmeriti pozornost, da bi le-ti v klinično prakso vstopili kar se da pripravljeni in usposobljeni.
Ključne besede: Samoocenjevanje, usposobljenost, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, študent zdravstvene nege.
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 2010; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

5.
ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO V REFERENČNI AMBULANTI
Denis Kozar, 2012, diplomsko delo

Opis: V referenčni ambulanti se obravnavajo pacienti s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Med nje spadajo astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in druge. To so bolezni, ki močno vplivajo na življenje človeka in je pri vsakem posamezniku drugačna ter tudi drugače sprejeta. Diplomirana medicinska sestra s svojim delom in strokovnim znanjem pa ima pri obravnavi takšnega pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo nepogrešljivo vlogo.
Ključne besede: referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdrav življenjski slog, pacient, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 3784; Prenosov: 943
.pdf Celotno besedilo (626,31 KB)

6.
VPLIV POSEBNOSTI ODDELKA NA KARIERNI RAZVOJ OSEBJA ZDRAVSTVENE NEGE
Janja Plut, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili kariero, izobraževanje in vpliv posebnosti oddelka na karierni razvoj osebja zdravstvene nege. V kvalitativnem delu smo raziskali vpliv oddelka na izobraževanje, napredovanje, absentizem in povprečno starost diplomiranih medicinskih sester. S kvalitativnim raziskovanjem smo ugotovili doživljanje kariere in izobraževanja med diplomiranimi medicinskimi sestrami. V kvantitativni analizi smo zajeli 53 naključno izbranih diplomiranih operacijskih sester in 53 naključno izbranih diplomiranih medicinskih sester z različnih oddelkov treh splošnih bolnišnic Slovenije. Podatke smo pridobili v kadrovskih in drugih službah splošnih bolnišnic Slovenije, analizirali smo jih s programom za statistično obdelavo SPSS, grafične prikaze pa smo izdelali s programom Excel. V kvalitativni analizi smo podatke zbrali s pomočjo individualnega delno strukturiranega intervjuja. V namenskem vzorcu je sodelovalo 5 diplomiranih operacijskih medicinskih sester in 5 diplomiranih medicinskih sester z različnih oddelkov treh splošnih bolnišnic Slovenije. Kvalitativne podatke smo analizirali z metodo analize, tematizacije in kodiranja. V raziskavi smo na kvalitativen in kvantitativen način potrdili predpostavko, da ima oddelek velik vpliv na karierni razvoj v zdravstveni negi. V raziskavi smo ugotovili, da med diplomiranimi medicinskimi sestrami, delujočimi na različnih oddelkih splošnih bolnišnic, ni razlik v številu ur izobraževanja, stroških izobraževanja, številu ur absentizma in povprečno starostjo, kljub temu pa operacijske medicinske sestre večkrat napredujejo in imajo višji povprečni plačilni razred. Kariero diplomirane medicinske sestre doživljajo kot življenjsko, službeno pot, ki vključuje več odgovornosti ob prevzemanju zahtevnejših del ob nenehnem izobraževanju in pridobivanju izkušenj. Možnosti, motivacija in želje po kariernem razvoju pa so odvisne od oddelka, v katerem so zaposlene. Dodatno izobraževanje diplomiranim medicinskim sestram pomeni širjenje obzorja, osebnostno rast, karierni razvoj in razvoj na področju zdravstvene nege.
Ključne besede: Operacijska medicinska sestra, diplomirana medicinska sestra, kariera, izobraževanje.
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 766; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Kompetence reševalcev v reševalni službi
Luka Poprijan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na teoretičnih vsebinah, uporabljena pa je deskriptivna metoda dela s pomočjo slovenske in tuje literature. V diplomskem delu so pregledane definicije kompetenc, kakšne so kompetence v zdravstveni negi, definirano je, kdo je medicinska sestra, kakšen je obseg kompetenc diplomirane medicinske sestre/diplomiranega zdravstvenika, kdo je reševalec ter delo v nujni medicinski pomoči. Opredeljene so kompetence diplomiranih medicinskih sester v evropskem prostoru in njihove možne nadgraditve. Z diplomskim delom smo želeli opozoriti na problematiko preseganja kompetenc reševalcev v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: kompetence, zdravstveni delavci, reševalna služba, reševalci, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1307; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (821,16 KB)

8.
CELOVITA OBRAVNAVA BOLNIKA S SLADKORNO BOLEZNIJO V REFERENČNI AMBULANTI
Monika Meško, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen sodi med tiste kronične bolezni, ki zaradi svoje pogostnosti in zahtevne obravnave predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Da bi sladkorno bolezen uspešno obvladali, je treba uskladiti delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe. Referenčne ambulante pomenijo pomemben napredek v timski obravnavi pacientov s sladkorno boleznijo, pomenijo tudi povečano dostopnost prebivalcem do kakovostne zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je bil predstaviti referenčno ambulanto in vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi sladkornega bolnika ter z raziskavo ugotoviti, ali so bili bolniki s sladkorno boleznijo zadovoljni z obravnavo v referenčni ambulanti. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na osnovi kvantitativne metodologije. Za ugotavljanje zadovoljstva bolnikov z obravnavo v referenčni ambulanti smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 31 vprašanj. Vprašalnik smo priredili po »Vprašalniku o mnenju referenčnih ambulant družinske medicine«. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je kar 82,5 odstotkov bolnikov vedno, ali skoraj vedno, zadovoljnih s celovito obravnavo v referenčni ambulanti. Analiza podatkov o poučenosti, samovodenju in obvladovanju sladkorne bolezni kaže, da bolniki nimajo dovolj znanja in niso dovolj poučeni o zdravem življenjskem slogu. Razprava in sklep: Življenjski slog, zdravstvena vzgoja, motiviranost, redni obiski v referenčni ambulanti so za bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 zelo pomembni. S primerno prehrano, s telesno aktivnostjo, preprečevanjem dejavnikov tveganja za bolezen se lahko preprečijo kronični zapleti bolezni in sam potek bolezni upočasni.
Ključne besede: Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, bolnik, referenčna ambulanta, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 2516; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

9.
Diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti
Tina Jager, 2014, diplomsko delo

Opis: Referenčne ambulante so ambulante družinske medicine, kjer se je srednji medicinski sestri pridružila še diplomirana medicinska sestra, ki izvaja presejalne preglede srčno - žilnih bolezni, v skladu s protokoli odkriva in obravnava paciente s kroničnimi boleznimi, s poudarkom na promociji zdravja in zdravim življenjskim slogom. Za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni, so zelo pomembni preventivni pregledi, ter svetovanje o le teh. V referenčni ambulanti ima diplomirana medicinska sestra pomembno vlogo pri preventivi in spremljanju urejene kronične bolezni.
Ključne besede: referenčna ambulanta, diplomirana medicinska sestra, pacient, kronične nenalezljive bolezni
Objavljeno: 13.06.2014; Ogledov: 1983; Prenosov: 667
.pdf Celotno besedilo (857,50 KB)

10.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V PATRONAŽNI ZDRAVSTVENI NEGI
Marija Belovič, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. Medicinske sestre se pri svojem delu dnevno srečujejo z osebnimi podatki pacientov. Zato je zelo pomembno, da vedo, kako naj z njimi ravnajo in jih zaščitijo pred morebitnimi zlorabami, ki so pogoste predvsem v zdravstvu. Tudi pacienti se vse bolj zavedajo svojih pravic in od zdravstvenih delavcev zahtevajo, da jih spoštujejo. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Njen namen je bil ugotoviti, v kolikšni meri zaposleni v patronažni zdravstveni negi poznajo zakone in predpise, ki urejajo področje varstva osebnih podatkov pacientov. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali so pacienti zadovoljni z varovanjem zasebnosti in osebnih podatkov s strani zaposlenih v patronažni zdravstveni negi. Za izvedbo raziskave smo uporabili postopek zbiranja podatkov z metodo anketiranja v obliki pisnega vprašalnika. Izvedli smo jo v štirih zdravstvenih domovih koroške regije v času od 15. 9. do 20. 10. 2014. Prvi vprašalnik je bil namenjen medicinskim sestram v patronažnem varstvu, drugi pa pacientom, ki živijo na istem geografskem območju, katerega te medicinske sestre obiskujejo. S strani medicinskih sester je bilo vrnjenih 26 vprašalnikov, s strani pacientov pa 48 vprašalnikov. Za obdelavo rezultatov ankete smo uporabili računalniške programe IBM SPSS Statistics 20.0, Microsoft Office Word 2010 ter Microsoft Office Excel 2010. Rezultati raziskave. Raziskava je pokazala, da zaposleni v zdravstveni negi v patronažnem varstvu poznajo najpomembnejše zakonske akte s področja varovanja osebnih podatkov pacientov. Kar 62,5 % anketirancev se popolnoma strinja, da so njihovi osebni podatki dovolj in pravilno varovani. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike (p=0,253) med anketiranimi pacienti glede na stopnjo izobrazbe pri poznavanju pravic s področja varstva osebnih podatkov. Ugotovili smo še, da se anketiranci, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe niso bolje izkazali pri poznavanju zakonodaje (p=0,415). Rezultati so pokazali, da pri vplivu delovne dobe na poznavanje najpomembnejših zakonskih aktov s področja varstva osebnih podatkov ne obstajajo statistično pomembne razlike (p=0,438). Sklep. S strani pacientov je zaupanje v patronažno službo glede varstva osebnih podatkovna na visokem nivoju. Treba bo poskrbeti, da se to zaupanje ohrani in na nekaterih področjih še izboljša.
Ključne besede: Zdravstvena nega v patronažnem varstvu, diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu, varstvo osebnih podatkov, Zakon o varstvu osebnih podatkov.
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 754; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici